Slofest: praznik je uspel!
… množici poslušalcev, številnih pohvalah, na veselih obrazih in v zadoščenju številnih mladih in manj mladih prostovoljcev, ki so neutrudno delali za Slofest, roj dogodkov v srcu mesta. Od petka do nedelje je na Borznem trgu, pod belim šotorom, in na bližnjih ulicah kar mrgolelo ljudi, ki so z zanimanjem spremljali predstavitve, razprave, prisluhnili pevskim zborom in godbam, si ogledali razstavo in stojnice Slofesta ter si popestrili konec tedna. Program je bil res pester in je zato privabil tudi marsikaterega naključnega sprehajalca.
Najbolj slovesen in občuten trenutek je bil zagotovo v petek zvečer, ko je po Borznem trgu, pa vse do trga Unita' odmevala Vrabčeva Zdravljica, ki jo je zapelo več kot dvesto pevk in pevcev združenega pevskega zbora pod vodstvom Janka Bana, kateri je sledil zasluženo dolg in bučen aplavz. Uradno odprtje je povezovala Eva Ciuk. Po uvodni pesmi so spregovorili ugledni gostje, in sicer tržaški župan Cosolini, ministrica Republike Slovenije Tina Komel, predsednik ZSKD Igor Tuta, predsednica tržaške pokrajine Maria Teresa Bassa Poropat, predsednik SKGZ Rudi Pavšič in odbornika Antonella Grim ter Gianni Torrenti. Vsi govorci so poudarili prizadevanje za sodelovanje slovenskih društev z večinskim narodom, saj brez slovenske manjšine ni tržaške kulture, obenem pa iskanje poti dialoga, kar je tudi bistvo Slofesta. Igor Tuta je poudaril, da “s Slofestom ne delamo čudežev, ampak to, kar bi morali ustvariti že pred leti v središču mesta”. Istega dne so se v jutranjih urah predstavili Slori, Sklad Mitja Čuk, Slov. I. K., Italijanska unija in Societât Filologjiche Furlane, medtem ko so popoldne v Občinski galeriji Arturo Fittke odprli skupinsko razstavo Kulturnega društva za umetnost KONS z naslovom Diptih kot Razdvojenost v manjšini in družbi.
Petkov popoldan je popestril “Kafe s knjigo”, na katerem so številni poslušalci, tako v šotoru kot okrog njega, prisluhnili zanimivi diskusiji o delu Vladimirja Bartola, Alamut, med fikcijo in realnostjo. Alamut je bil pred kratkim spet ponatisnjen v italijanski jezik in doživel je pozitiven odziv mlajše generacije. V diskusiji so sodelovali zdravnica in psihoanalitičarka dr. Vlasta Polojaz, novinar Ervin Hladnik – Milharčič, kulturna posrednica Mouna Fares, povezoval pa je Massimiliano Schiozzi v sodelovanju s kulturnim društvom Cizerouno in Edizioni Comunicarte. Zelo prijetno je bilo ob srebanju kavice – ponudil jo je Qubik caffe' – prisluhniti različnim pogledom na Bartolov roman. Uvodoma so podali kratek pisateljev življenjepis in se posvetili njegovi humanistični izobrazbi, saj je tekoče govoril sedem jezikov, bil je radoveden in se zanimal za naravoslovje, odlikovali pa sta ga tudi velika odprtost in naklonjenost različnim kulturam. Alamut so prvič objavili v La Repubblica leta 1938, a ni doživel velikega uspeha. Zanimivo je, kako je Bartol spremenil svoje vsakodnevno življenje v času fašizma v metaforo manipulacije, ki je še vedno aktualna, in jo z veliko fantazije postavil v daljne kraje.
Zbori so se izkazali tako na razpršenih nastopih na trgu Hortis, Trgu Venezia – ulici Diaz, v ulici Dante in ulici Cassa di Risparmio, kot tudi v soboto v šotoru. Najprej so bili na vrsti mladi iz Špetra, Nabrežine in z Vrha Sv. Mihaela, zvečer pa Harmonikarski orkester z zbori CarminAccordion.
Po sobotnem jutranjem foto orientiringu za šole v organizaciji skavtov, tabornikov in planinskega društva, po vodenem ogledu slovenskega Trsta in literarnem aperitivu v Kavarni Tommaseo je posebno množičen odziv doživel nedeljski Art-sprehod z besedo in glasbo po krajih slovenske književnosti v Trstu, na katerem so nastopali člani tržaških slovenskih gledaliških skupin in gojenci Glasbene matice v režiji Danijela Malalana. Zelo prijetno je bilo se sprehoditi od trga Hortis do ul. Dei Rettori, Rusega mosta, ul. Cassa di Risparmio in končati na Kettejevem molu San Carlo ob glasbeni spremljavi in poslušanju odlomkov iz slovenskih romanov oz. poezij. Istega dne so zjutraj uradno predstavili razstavo fotografij Mario Magajna evropski fotograf v Trgovinski zbornici, še prej pa je bila v cerkvi Novega sv. Antona maša, ki jo je ob petju pevcev ZCPZ daroval letošnji novomašnik g. Klemen Zalar.
Na ulici Cassa di Risparmio so bile od petka do nedelje odprte stojnice, na katerih so se predstavile slovenske ustanove v Italiji, na isti ulici pa je bila razstava portretov slovenskih pesnikov in pisateljev iz Trsta, v sodelovanju s tržaško pokrajino in Fotovideo Trst 80.
Kdorkoli se je udeležil vsaj enega dogodka v Slofestu, se ni mogel načuditi brezhibni organizaciji in prostovoljcem, ki so vsak dan z nasmehom delili letake in razpoznavni znak Slofesta.
Metka Šinigoj