Slike in podobe, ki govorijo srcu

Piše: Kat

Gabrje / Razstava del umetnice Irine Ganičeve

Irina Ganičeva je priznana umetnica, ki se lahko ponaša z mnogimi nagradami, razstavami in natečaji. Razstavlja v Italiji, Rusiji, ZDA, Avstriji, Franciji, Španiji, Veliki Britaniji, nekatera dela pa spadajo tudi v prestižne zasebne umetniške zbirke. Rodila se je na severu Rusije, študij je opravila v Sankt Peterburgu in Vladivostoku, v Italijo pa je prišla v začetku 90. let prejšnjega stoletja. Že dalj časa živi v Gabrjah, kjer je v petek, 11. marca, v prostorih kulturnega društva Skala, predstavila svoja dela na razstavi z naslovom Sublime colours of women, Vzvišene barve žensk. Z odprtjem razstave so v Gabrjah počastili slovenski kulturni praznik in mednarodni dan žena ter tako uvedli novo sezono dogodkov. Umetnico sta predstavili profesorica likovne vzgoje Valentina Fabretto in Martina Pelle, za glasbene vložke pa so poskrbeli mladi glasbeniki, društveni člani. Nastopili so kitaristi Tomaž Florenin, ki se uči na Glasbeni matici v razredu prof. Slokarja, Elia Demori iz razreda prof. Martine Gereon na Slovenskem centru za glasbeno vzgojo Emil Komel, Marko Pelle, gojenec profesorice Marje Feinig na glasbeni šoli Emil Komel, ter tolkalec Saša Peric, gojenec Glasbene matice v razredu prof. Quaggiata, ki vadi tudi pri godbeniški šoli Kras iz Doberdoba.

V prostorih društva Skala je na ogled okrog 25 slik, ki govorijo srcu in so odraz duševnih vrednot umetnice. Slike lahko razvrstimo v štiri večje skupine: ena je posvečena ženskam, dve se nanašata na lahkotnost in čakanje, četrta seriji portretov.

Tehnika Irine Ganičeve je osebna in eksperimentalna, z njo ustvarja izjemne podobe. “Umetnica nanaša akril na platno z lopatico, sliko ustvarja kot spreten kipar, svojo umetnost izraža z nanašanjem barvnih plasti – materija razkriva barve in jih spreminja,” je dejala Valentina Fabretto. Natančna umetničina tehnika je izvirna, Irina Ganičeva ustvarja dela, ki jih moramo opazovati v miru, dela, ki nežno in občutljivo šepetajo našim srcem. Ikonografske teme v njenih delih so univerzalne, to so ljubezen, trpljenje, upanje, pričakovanje, veselje; ženske in njihove življenjske zgodbe pa so pogosto protagonistke. V serijo slik, ki je posvečena ženskam, spada umetničin avtoportret z naslovom Equilibrio superiore. V tem delu umetnica nagovarja otroški del svoje duše, z roko v roki se odrasla ženska in deklica sprehajata v zvezdnati noči. Ženskam so posvečene še slike Adorazione, v kateri najdemo citat iz mita o Narcisu, Serenità, kjer je prikazana ženska med spokojnim spanjem, in Malizia, samozavestna, sodobna Eva.

V seriji Lahkotnost so dela, ki poudarjajo brezskrbnost življenja, označujeta pa jih izredna občutljivost in iskrenost. Dela Imparare a volare, La musica, Viaggiatori, Toccare il cielo, Autunno sereno, Insieme enostavno priklicujejo lahkotne misli, spontane, preproste podobe iz narave in živalskega sveta. Občutki, ki nastanejo ob gledanju del iz ciklusa Čakanje, pa so povsem različni: v ospredju so duševne rane, notranja osamljenost človeka, poglabljanje v samega sebe. V delu Dialogo delle assenze lahko opazimo prazna stola, nad katerima še vedno lebdi človekova prisotnost, luč pa je priča sedanjosti. Slika Infinito prikazuje tirnice in prosto klop, vlak je metafora minljivosti življenja, urini kazalci na sliki kažejo enajst – dan se ni še končal, nov dan se še ni začel.

V delih Irine Ganičeve občutimo lahkotnost in upanje, osamljenost in introspekcijo, a vendar vsaka slika na prefinjen način kliče k življenju. Življenje je vrednota, protagonist.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme