Skupaj premagali poplavo zla
Tabor čete SZSO Gorica na Selščku pri Cerknici
Ravno na dan, ko se je nad Slovenijo zgrnila vodna ujma, smo se goriški izvidniki in vodnice odpravili na svoj poletni tabor. Popolno odmerjen čas, kajne?
V bistvu je to res. Če bi nastopila nekje na sredini tabora, bi utegnilo biti zelo hudo, tako pa nam je poplava podrla samo načrte in nobenega šotora. Odnesla je samo nekaj živcev, a ničesar bolj nepogrešljivega. Po začetnih nekaj dneh vedrenja v gasilskem domu, kamor so nas prijazno evakuirali lokalni prostovoljni gasilci, se je vreme zjasnilo. Na hitro smo morali najti drug taborni prostor in spet nas je prijetno presenetila ustrežljivost in odprtost domačinov. Iz razumljivih razlogov smo želeli taboriti nekoliko bolj na višini – iz Begunj se je tabor preselil na Selšček. Tabor je potekal v okviru napete zgodbe iz Gospodarja prstanov: vse nas ogroža moč zla – s skupnimi močmi se mu moramo upreti in ga premagati, tako s skavtsko zvijačnostjo kot z nekaj grobe sile, seveda pa tudi magičnega ne zmanjka. Pustolovščina Froda in kompanije je torej prevevala vse naše dejavnosti, od orientacije preko nočne igre do športnega dne. Vmes pa ni zmanjkalo časa za običajne spremljevalce taborov: petje ob kitari, skeče in poglobljene pogovore. Cel čas pa so nam bili v oporo na vseh področjih premnogi – zaradi njih smo res lahko čutili, kako zelo smo povezani in kako velik zaklad je naš skavtizem. Na koncu je, kot vedno, »prišel čas slovesa«; a vemo, da se ne poslavljamo za dolgo – kmalu bomo spet stopili v nov krog, kar najbolje pripravljeni služiti.
