Skrivnosti Trmuna

Piše: Fotografije: Massimo Calosi

Mačkolje / Poučen in zanimiv večer z arheologom

Slovensko prosvetno društvo Mačkolje nas je že privadilo na zanimive večere o zgodovini naših krajev, ki jih večkrat prireja v Srenjski hiši v vasi. Tudi v petek, 21. oktobra 2022, je bilo srečanje zanimivo in poučno, tako z zgodovinskega kot arheološkega vidika. Gost srečanja je bil namreč arheolog Federico Bernardini z univerze Unive – Ca’ Foscari, vodja mednarodnega raziskovalnega projekta, ki je spregovoril o nepričakovanem odkritju. V poletnih mesecih je na vzpetini nad Mačkoljami, ki nosi ledinsko ime “na Trmunu”, zaživel pravi arheološki tabor. Skupina strokovnjakov in študentov iz različnih raziskovalnih ustanov se je lotila izkopavanja ostankov, ki so jih prvotno povezovali z domnevnim gradiščem. Njihov obstoj so predhodno določili z uporabo sodobnih tehnologij, kot sta infrardeča fotografija in opazovanje z geo-radarjem. Po nekaj tednih dela pa so spoznali, da so nad ostanki antične naselbine še temelji in zidovi iz novejšega obdobja, ki bi lahko pripadali srednjeveškim utrdbam iz časa napadov Beneške republike. Na prijetnem in zanimivem večeru je številne prisotne pozdravil predstavnik SPD Mačkolje Niko Tul, ki je tudi predstavil gosta. S pomočjo projekcij je Federico Bernardini pokazal pozicijo Trmuna oz. najdišča in se zahvalil Albertu Parovelu in Vladimirju Novaku, ki sta dovolila, da se na tem terenu lahko raziskuje. Arheolog je obrazložil, zakaj so iskali ostanke na tem območju, in sicer, ker so tukaj strateške točke. Prvotni namen je bilo iskanje rimskih ostankov, a so takoj razumeli, da tega ne bodo našli, naleteli so pa na gradišče, in sicer naselbino iz prazgodovinskih časov (1800-1500 pred Kristusom). Moderne metode so namreč pokazale, da se pod zemljo nahajajo neki ostanki, saj sodobni štrumenti lahko prikažejo, kako se je zemlja spreminjala v času, in to še preden začenjajo izkopavati teren. Raziskovalec je razložil, kako delujejo ti pripomočki in kaj prikazujejo na računalnikih. Ti so prikazali razne gube in tudi različne keramične materiale, zato so razumeli, da je bil na tem območju stolp, pravzaprav pravo naselje. Šele takrat so začeli kopati. S slikami, ki so jih posneli z dronom, je dr. Bernardini pokazal publiki, kako so potekala dela in kako je izgledalo najdišče (na sliki je razvidno, kje je stal stolp za stražo). Tega so namreč že prekrili, saj se drugače ne ohrani in denarja za vzdrževanje takih najdišč ni, je obžaloval arheolog. Glede tega je nastala tudi daljša debata med publiko, v katero je posegel tudi dolinski svetnik Davide Štokovac, ki je poudaril, kako je dolinska občina posebno pozorna na zgodovinsko in kulturno dediščino ter si bo tudi vedno prizadevala za podporo in ovrednotenje takih pobud. Na najdišču so raziskovalci našli okoli 3.500 keramičnih delcev raznih predmetov, ki jih bodo zdaj analizirali (trenutno v Miramaru, kjer si jih lahko morebitni zainteresirani tudi ogledajo) in tako določili, kdaj so bili izdelani. V neposredni bližini so druga gradišča (Elerji in Montedoro), ki so obstajala istočasno s Trmunom vse do rimskih časov. Trmun pa je deloval le nekaj stoletij, verjetno kot opazovalna in obrambna točka kakšne strateške poti v neposredni bližini. Izkopali so le del gradišča, ki se je verjetno v prazgodovinskih časih vilo za več sto metrov, 300 m po mnenju in raziskavah arheologa.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme