Uvodnik

Skrita kamrica srca

Piše: Ambrož Kodelja

V zagrebškem antikvariatu sem po naključju staknil knjigo Odpor i predanje avtorja Dietricha Bonhoefferja, ki je izšla v Zagrebu leta 1974. Ta veliki evangeličanski teolog je bil usmrčen v Flossenbürgu 9. aprila 1944, in to zato, ker so nacisti odkrili, da je sodeloval proti tedanjemu rasističnemu režimu. Zadnje njegovo razmišljanje, ki ga je napisal kakšen dan pred aretacijo, ima naslov Kdo bo vzdržal? V tem razmišljanju med drugim pravi:
“… Velika maškarada Zla je zvrtinčila vse etične pojme. Zlo se pojavlja pod krinko dobrote, zgodovinske nujnosti, družbene pravičnosti. To preprosto zmede tistega, ki prihaja iz našega tradicionalnega pojmovnega sveta etike; za kristjana, ki živi po Bibliji, pa je prav to dokaz o neizmerni pokvarjenosti Zla … Kdo bo torej vzdržal? Samo tisti, kateremu poslednje merilo niso njegov razum, njegova načela, njegova vest, njegova svoboda, njegova krepost, ampak je pripravljen vse to žrtvovati zaradi svoje poslušnosti Božjemu pozivu; samo odgovoren človek, ki se želi s svojim življenjem odzvati na Božji klic”! (str. 12–13).
Te besede, lahko rečemo, ostajajo aktualne za vse čase in jih lahko uvrstimo tudi v naš čas, čas Združene Evrope. Moralna kriza danes razjeda naše življenje. Posebej ranljiva področja so: ureditev družbe, ne glede kje, sociala, kultura, gospodarstvo, pa tudi morala. Ne smemo pozabiti, da je današnja vsesplošna kriza najprej etična kriza ali kriza vrednot. Ljudje so marsikje izgubili čut za pravičnost in poštenje. Na splošno prevladuje mnenje, da je v sekulariziranem svetu sklicevanje na Boga in njegove zapovedi nesmiselno. Zato se stremi za tem, da bi našli razloge za človekovo etično ravnanje, ki bo človeka zavezovalo k moralnosti.
Prav nekaj nasprotnega lahko najdemo pri protestantskem moralnem teologu Paulu Tillichu, ko pravi: “Človek brez morale sploh ni človek”! Iz tega sledi, da človek prav po moralnem ravnanju postaja humano bitje. Človek brez morale ni razvil ene od svojih temeljnih razsežnosti, to je človečnost. Če ni razvil človečnosti, potem je samo biološko bitje, ne pa socialno, kulturno in duhovno, ker teh dimenzij enostavno ni v njem. Ljudje se “počlovečujemo” po etičnem delovanju in ne po biološkem. Človeku je moralnost funkcija življenja, ker vsak človek v sebi gradi (konstruira) – moral bi graditi (!) – območje duha.
Zato ima Bonhoefferjevo vprašanje “Kdo bo vzdržal? ” samo en odgovor: “Vzdržal bo tisti, ki je pripravljen vse žrtvovati za svojo poslušnost Božjemu klicu. To je tisti, ki se želi s svojim življenjem odzvati Božjemu klicu”.
Žal smo kristjani v toku zgodovine popačili pojem Božji klic. Uporabljali smo ga za tiste, ki naj bi se odzvali duhovnim in redovnim poklicem. Pa ni tako. Božji klic obstaja za vsakega človeka! To je klic naše vesti, moj in tvoj odnos do Boga. Vse to se v človeku dogaja v “tisti skriti kamrici srca”, ki ostaja osebna, vsakemu od nas lastna, in je, poetično povedano, “za javnost zaklenjena”, sami pa jo odklenemo pred drugimi z našimi dejanji: kako živimo, kakšen je naš odnos do drugih in še prej do Boga. Smiselno je, da se človek kot misleče bitje sklicuje na Boga, seveda če ga prej sprejme. V človekovi oholosti za nekatere to žal ni možno, čeprav so tudi njim odprta vrata spoznanja … Bog teh vrat spoznanja ni za nikogar zaklenil, ampak jih je pustil vsaj priprta. Za vsako spoznanje pa je potreben osebni napor, tako tudi za vprašanje in iskanje smisla življenja.

13.03.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Za slovenski glas

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!