Skrb za naš ubogi planet

Slovenka iz Italije v mednarodnem okolju (30)

Le en dan po moji vrnitvi v Seviljo se je uresničilo tisto, česar se v teh časih vsi najbolj bojimo. Sostanovalec, ki si je pravkar pripravil kosilo, je izjavil, da ne čuti okusov. Ko je priznal, da ga že od jutra pestijo tudi bolečine v mišicah, je bila diagnoza opravljena: še preden je to potrdil bris iz lekarne, sva oba vedela, da je zbolel za covidom.

Ko sem malo kasneje z masko FFP2 odhitela v trgovino, sta se mi med zlaganjem nakupljenih razkužil, rokavic in drugih pripravkov za čiščenje po glavi podili predvsem dve misli. Prva je bila, da blagajničarka ob pogledu name in na moj nakup zagotovo ve, da sem bila v bližnjem stiku s covidom. In čeprav nisem kršila nobenega pravila, saj me je tretji odmerek cepiva, ki sem si ga vbrizgala tik pred koncem starega leta, rešil pred karanteno, mi je bilo nelagodno. Druga misel pa je bila otožnost zaradi vseh okolju neprijaznih ukrepov, ki jih bomo morali v stanovanju uvesti zaradi covida. Stalno razkuževanje vseh površin, predvsem v skupni kopalnici, seveda pomeni veliko potrato tako čistil kot vode in papirja.

Že od začetkov pandemije se veliko govori o tem, kako negativen vpliv imajo maske in vsi drugi pripomočki za enkratno uporabo, ki smo se jih zaradi zdravstvenih razmer spet navadili uporabljati. Če je ustavitev javnega življenja v prvih mesecih leta 2020 dobro dela našemu planetu, smo vse pozitivne učinke gotovo že izničili z ogromno količino novih odpadkov. Dragocene maske, ki se jih v omenjenem prvem obdobju skoraj ni dalo najti, zdaj odvržene med mestno nesnago ležijo na vsakem vogalu.

Seveda pa ni koronavirus kriv za vse okolju škodljive navade. Na začetku izmenjave sem odkrila, da glede ekologije nimamo vsi istega mnenja. Prvi teden po vselitvi v novo stanovanje sem skušala Portugalcu dopovedati, da ne nameravam vseh odpadkov metati v isti koš, on pa je trdil, da se v njegovi državi nihče ne ukvarja z reciklažo. Zabojniki za ločeno zbiranje se nahajajo točno pred našim blokom, zato sem sklenila, da se bom na njegove besede požvižgala in ga skušala naučiti, da polnjenje treh do štirih vrečk namesto ene same sploh ne zahteva dodatnega napora. Njegova miselnost pa me ni presenečala, saj sem že predtem ugotovila, da je na vsem Pirenejskem polotoku navada recikliranja v gospodinjstvih precej manj razširjena.

Tudi ob ogledu tradicionalnega sprevoda Svetih treh kraljev, ki sem ga prejšnji teden sicer opisala v zelo pozitivni luči, sem videla odraz okoljske neosveščenosti: po koncu povorke so bile ceste nastlane s plastičnimi ovojčki in bomboni, ki so prileteli z vozov in jih seveda ni bilo mogoče vseh ujeti. Najbolj pa me je presenetilo, ko mi je prijateljica iz Nemčije povedala, da imajo tudi v njeni državi zelo podobno navado ob pustu. Večina Nemcev, ki sem jih spoznala med svojim bivanjem v mednarodnem okolju, je vegetarijancev ali veganov; za ta način prehranjevanja se odločajo predvsem zaradi zavesti, da svetovna industrija živalskih izdelkov močno škodi našemu planetu. Čeprav se stopnja skrbi za okolje v različnih državah precej razlikuje, so tudi koraki v smeri boljšega in čistejšega planeta stvar posameznikov in ne samo okolja, v katerem živijo.

Da sem Špance sodila prestrogo, ko sem z neodobravanjem gledala posledice sprevoda in mislila, da takega onesnaževanja ulic v marsikateri drugi evropski državi ne bi dopustili, sem ugotovila nekaj dni kasneje. Med priporočenimi dogodki na Facebooku sem zasledila vabilo na popraznično rolkanje za otroke. Rolke so med Seviljčani zelo priljubljene, zaradi milega vremena so tudi v tem letnem času bolj primerne od drsalk – kar sem decembra občutila na lastni koži, ko sem se preizkusila na drsališču, ki je bilo zaradi previsokih temperatur mokro in polno nepravilnosti, saj ledu ni bilo mogoče dobro vzdrževati. Posebnost omenjenega rolkarskega dogodka pa je bila, da je šlo pravzaprav za čistilno akcijo na rolkah: organizatorji so v opisu vabili starše, da svoje otroke na zabaven način naučijo pomembnih vrednot in poleg razvedrila ter športne aktivnosti svoj čas namenijo še odstranjevanju vseh smeti, ki so kot vsako leto nastale v prazničnem obdobju.