“Skavtizem naj bo viden v vsakdanjem življenju”

Letošnje jurjevanje goriških skavtov je bilo še posebno pomembno. V tem letu se namreč spominjamo 50. obletnice začetka organiziranega slovenskega skavtskega delovanja v Gorici. Organizacija je še vedno vitalna in ohranja svojo nenadomestljivo vlogo: to je dokazalo že število prisotnih na tradicionalnem prvomajskem srečanju, ki je letos potekalo v Doberdobu.
Po jutranjih igrah in skavtski “paštašuti” je bila zgodaj popoldne na sporedu maša z obljubami. Župnik Ambrož Kodelja, ki je toplo sprejel vse navzoče, je med sveto daritvijo prav lepo nagovoril tudi mlade, ko jih je spodbudil, naj bodo po zgledu sv. Jožefa vedno delavni, zlasti naj se posvetijo učenju, ki je njihova prva dolžnost. Takoj po maši je z obredom obljub bilo sprejetih v veliko skavtsko družino enajst najmlajših, volčičev in volkuljic, ter devet izvidnikov in vodnic.
Jurjevanje je za vsakega skavta pomemben dogodek, saj se spominja trenutka, ko je sam postal skavt, ko je pred Bogom in ostalimi skavti sam izrekel obljubo ter postal član skavtske družine, je nato v svojem pomenljivem govoru poudaril načelnik SZSO Gorica David Bandelj, Iznajdljivi gams, ki je zbrane v župnijski dvorani pozdravil tudi v imenu načelnice Alenke Di Battista, Nasmejane pume. Skavtska obljuba je “odgovorna naloga, ki te doživljenjsko veže,… je temelj skavtizma”. Kaj pa sploh pomenijo leta 2014, petdeset let po ustanovitvi organizacije, njena tri načela: vestno služiti Bogu in domovini, pomagati bližnjemu in izpolnjevati skavtske zakone – se je vprašal Bandelj. “Ali je tisti bog, kateremu služimo, res tisti, kateremu želimo služiti? Ali je to Bog, ki ljubi, ki je v podobi Kristusa utelešen in nam je jasno pokazal, katera je pot, ki gre preko trpljenja v vstajenje”? In še: “Ali je tista domovina, ki ji služimo, res skupnost ljudi, med katero živimo, ne na njen račun, ampak tako, da jo pomagamo izboljšati”? Pa še: “Ali je naš bližnji že tisti, ki je v tesnem sitku z nami, ki z nami živi in nas posluša, prenaša, pomaga in včasih se tudi na nas jezi?
Ali so skavtski zakoni le skupek pravil, ki jih bolj ali manj znamo na pamet, deset skavtskih zapovedi (od katerih si zapomnemo samo enajsto …), ali so kažipot, ki nam pomagajo, da v trenutkih zablode vemo, kakšno pot izbrati?
Nič mi ne pomaga, da sem v velikopoteznih stvareh zgleden, če se v majhnih, vsakdanjih, tistih, ki terjajo še največ živcev in truda, ne zmorem potruditi. Zato naj velja, da naj bo naš skavtizem viden najprej v vsakdanjem življenju in da bo trenutek, ko nosimo kroj – vrhunec, ne pa prelevitev v pridnega skavtiča, ki pregovorno pomaga starki čez cesto”. Skavtska obljuba je večna in zato odgovorna, “posebno v tem času, ko je vse postavljeno v minljivost in relativnost”, je še podčrtal načelnik. “Zato vas vabim, da, ko jo boste iz leta v leto obnavljali, se zavedate, da skavtizem ni gibanje, ki ustvarja super-ljudi, ampak gibanje, ki navadne ljudi poganja z željo, da bi naredili čim več dobrega in počasi začeli spreminjati družbo. Od znotraj, iz svojih domačih logov naprej”.
In vendar je Bandelj kljub veselju ob lepi obletnici na koncu dodal tudi “malce manj rožnato” misel. Vse kaže, da bodo za naslednje skavtsko leto spet prisiljeni krčiti enote, in to že spet zaradi pomanjkanja voditeljev. Vsem tistim, ki bi se radi odločili za voditeljstvo, ali tistim, ki so na poti, da se za to odločajo, je dejal, da “biti voditelj je lepo in težko. Je celo težje danes, kot je bilo nekoč, o tem sem prepričan. A to, kar lahko vsak voditelj s svojim življenjem naredi za mlajše brate in sestre, ki so mu zaupani, je neprecenljivo. Je to, kar bo resnično ostalo večno. Je to, kar lahko res izboljša svet. Ker nalaga odgovornost, ki ni dokazljiva, a zahteva od vsakega, da se pokaže resnično za to, kar je. In je čudovit način, da rastemo in pomagamo drug drugemu pri rasti. Vendar to je stvar odločitve. Kar danes ni več modno, saj sodobna družba ni družba odločitev, temveč družba večnega odlašanja, kot da bi pozabila, da je naš čas na zemlji določen in kratek”. Zato jih je načelnik opogumil, naj se ne bojijo “odločitev, tudi če so boleče, saj je 'vsaka odločitev – ločitev. Boli”, pravi slovenski pesnik. “A le iz bolečine se rodi biser in le iz križa lahko pride vstajenje”. Skavte pa nas ne bodo zaznamovali padci, je še dejal Iznajdljivi gams, “temveč zmožnost, da se od njih poberemo. In to bo izziv – upam – za naslednjih 50 let”. / DD

Doberdob / Slovenska zamejska skavtska organizacija Gorica

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme