Skavtizem na daljavo?

“Ok, zdaj je prišel še G.! Manjkajo samo še T., M. in J. ” “Ne, T. je že z nami. T. si tu”? “Bodite tiho, vi, ne slišim”. “Škrškr… ” “Ou, zaprite mikrofone! Vsi tisti, ki ne govorite, zaprite”! “Ja, sem tukaj”! “J. piše, da ji ne lovi telefon”. “Tudi M. pravi, da nima omrežja”! “Pokličem jaz J. po telefonu, jo dam ‘in vivavoce’”. “Jaz te slišim”! “Kdo je bil ta”? “Je P., njegov glas pride kasneje, je odprl usta nekaj sekund od tega”! “Aaahh”. Neki dan v karanteni. Kateri, se ne spomnim, ker stalno izgubljam občutek glede dni. Sestanek klana, 11 ljudi in trije voditelji preko aplikacije Google Meet. Ubogi profesorji, ki jih imajo po 30! Ura je 21.10, zmenjeni smo bili za 20.45, 25 minut je bilo potrebnih, da nam je uspelo se povezati vsi. Čeprav nekaterih ne vidimo, nekatere slišimo kasneje in ena je povezana telefonsko. Začnemo!
Ko so prvi teden odpadli sestanki, sem si rekla, ne, ne bomo jih takoj začeli mučiti z “nalogami”, skavtizem ni “naloga”. Kmalu je postajalo jasno, da bo karantena stanje, v katerem bomo živeli kar nekaj časa. Na whatsappu so se mi v skavtskih skupinah iz tabornih šol nabirala sporočila voditeljev z vse Italije. Začeli smo debato tudi v Skupnosti voditeljev goriškega stega in na ravni SZSO. Vsi smo se spraševali isto: kako v času omejevanja socialnih stikov ohraniti skupnost, kako živeti skavtsko skupnost, ki je osnovna celica vseh starostnih vej, na daljavo? Kako otrokom pokazati, da smo z njimi, da smo blizu, kako jim pomagati, da bodo in bomo v dani situaciji osebnostno rastli? Mene je, kot voditeljico najstarejše veje, skrbelo tudi, kako vzdrževati motivacijo na daljavo, motivacijo mladih oseb, ki iščejo same sebe, ki jih večkrat zanese na stranpota in jih moraš še skrbneje spremljati. Nekaj moramo, smo si rekli!
Skavtizem je osnovan na dejavnostih: najprej gremo v akcijo, gremo ven, gremo med ljudi, gremo v naravo. Najprej se igramo, poskusimo postaviti hiško na drevesu, najprej se spotimo, si nalovimo mraza, se zmočimo, se skregamo, si strgamo hlače med igro, nablatimo čevlje, zmoremo ali ne zmoremo. Pa če smo volkuljice ali volčiči, se pravi otroci med 8. in 10. letom, vodnice ali izvidniki med 11. in 16. ali roverji ali popotnice (16-21). Kako torej skavtizem, ki je narejen iz dejanj, iz materije, iz fizičnosti, prestaviti v ‘online mode’?
Nihče od nas nima recepta. Vzeli smo spisek naših običajnih sestavin in jih začeli prilagajati.
1. Poskusimo vzpostaviti in ohranjati stik. Mi, vodstvo RP, smo se, recimo, odločili, da se bomo enkrat tedensko javljali/pokazali v prispevku, kjer obravnavamo božjo besedo tiste nedelje, predlagamo kako dejavnost, kaj v poslušanje, kaj v branje. Izvidniki tedensko prejemajo izzive, tematsko povezane z Baden Powellovimi štirimi “točkami”: fizično močjo, ročnimi spretnostmi, pomočjo bližnjemu in krepitvijo značaja. Tudi krdelu se vodstvo javlja z video posnetki.
2. Poskusimo nadaljevati že začeto delo, vsaj tematsko, vsaj približno, kolikor se da. Seveda ne bo prenočevanj, ne bo izletov, ne bo služenja v domu za ostarele, razmišljajmo drugače. Moja sestra, Akela kraškega stega, medtem ko pišem, snema nadaljevanje Movglijeve pravljice, ki jo otroci poslušajo med letom. Kot “nalogo” bodo vsak na svojem domu postavljali hiške iz rjuh, stolov, najlepša igra! V marsikaterem krdelu volčiči v teh tednih nadaljujejo lov plenov, zasledujejo cilje, ki so si jih sami zastavili, se česa novega naučili, rasli. Celo T. je Akeli poslal svoj posnetek in pokazal knjigo – “šuper fumetto” na temo džungle! Tudi izvidniki marsikje izkoriščajo čas za osebno specializacijo. (Kje bo moj brat med karanteno postavil bivak za specializacijo iz preživetja v naravi, sicer še ne vemo, bo pa nedvomno teoretično obvladal najrazličnejše tipe izolacije tal.) Goriški klan mora končati “poglavje”, to lahko počno na svojih računalnikih, le koordinacije je treba. Ogled filma, prebiranje zgodb, vodeno razmišljanje in meditacija. Srečamo se po Meetu, po Skypu, da delimo občutke, misli, da zaokrožimo temo in lahko potem nadaljujemo. Čeprav vsakič en voditelj predaja besedo in “spraševanje” izpade res šolsko, prav tako vemo, da debata ne bo zaživela, bo pa vseeno nekaj. Vsi bomo slišali in rekli svojo. Po klicu ostanejo misli in občutki, pomeni, da nekako deluje.
3. Kaj pa načrtovanje za naprej? Načrtujemo? Skušamo sprejeti negotovost in se ji prepustiti. Saj smo tega vajeni, ne? Tudi na potovalnih taborih se stalno prepuščamo poti. Ja, gremo na pot z načrtom, boljši je, lažje bo. A ni rečeno, da bo bolje! Nepredvideni dogodki, spremembe poti, nevarnosti, vse to je tisto, kar najbolj ostane v spominu. Zakaj? Ker smo takrat šibki, ker smo negotovi, ker si in Mu moramo zaupati, da zmoremo, da bomo našli prenočišče, da bomo prišli pred temo. Mogoče “načrtujmo” ni najboljša beseda. Prilagodimo se, pripravimo se. Izkopljimo jarke okoli šotora, da bo voda prej odtekla. Potem pa v šotor in pojmo! Če ne bo vmes hujšega, počakamo, dokler ne mine, sicer gremo držat pagodo. Noviciat se lahko vseeno zdaj loti podviga: kaj potrebujemo zdaj? Premislite, zastavite si cilje in si domislite nečesa, kar nam bo v dani situaciji pomagalo. Za razvedrilo, za smeh, za karkoli. Poletni tabori? Plan A, B, C.
V vsaki stvari je tudi nekaj dobrega, je rekel Baden Powell. Tudi v tej situaciji je. To že opažam pri svojih mladih skavtinjah in skavtih. Nekdo, ki ga nismo videli že lep čas, se je odzval, pridružil se je tudi na Meetu. “Smem tudi jaz”? Ma, seveda! Saj smo te čakali. Nekdo se je, ne da bi naročili, snemal z ruto, celo voditelji smo takrat pozabili! Nekdo je sklenil, da bo vsak dan naredil kaj dobrega za bližnje. Nekateri razmišljajo o pomoči Civilni zaščiti. Spet druga je povedala, da vsak večer moli, tudi za Zagreb, prosim, dajte tudi vi. “Po tej karanteni gotovo ne bom več ista”, je reklo drugo dekle, ker, kot so pritrdili tudi ostali, spoznavamo dragocenost odnosov, dragocenost svojih družin, dragocenost svobode, dragocenost zdravja, dragocenost vseh, ki te dni delajo, dragocenost soseda kmeta, ki mi prinese zelenjavo, dragocenost ekonomije, ki nam zagotavlja plin za kuhanje in elektriko za telefone, in še bi lahko naštevali. Kaj vse smo v teh dneh občutili, doživeli, kar bo v nas pustilo sled! Aha, kot pri skavtih navsezadnje: najprej doživim. Nekdo se je zahvalil. Za skrb, za sporočilo, zato, da v tej nevihti veslamo skupaj. Torej deluje, ta skavtizem, tudi na daljavo!
Energični galeb

SZSO: Kako v času omejevanja socialnih stikov ohraniti skupnost

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme