Simfonija poezij za večkulturno skupnost

Pogovor / Erika Fornazaric ob izidu nove pesniške zbirke

Ko so se začeli dnevi daljšati in zunaj cveteti prve cvetlice, je prišla na svetlo tudi nova zbirka pesnice Erike Fornazaric z naslovom Originali. Pesnica je o sveži publikaciji, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi, in o pesniškem ustvarjanju razkrila nekaj zanimivosti za naše bralce.

Kakšni so prvi občutki ob izidu nove zbirke? Tudi prejšnja je izšla prav spomladi …

Res, tudi prejšnja zbirka je izšla v spomladanskem času, in sicer 1. aprila (se posmeje). Sicer je to čisto slučaj in nobena izbira, saj je bila pravzaprav zbirka pripravljena že proti koncu lanskega leta, a smo se z založbo GMD zmenili, da bomo knjigo izdali v sozaložbi s qudulibri, in se je bilo treba z njimi še nekaj dogovoriti pred izidom. A zbirka je zdaj tu in sem zelo srečna in zadovoljna.

Kaj bi povedali o novi zbirki? Kdaj so nastajale pesmi in od kod naslov?

Pesmi so nastajale v zadnjih treh letih in so zato vse nove. Njihove tematike so nekoliko različne od prejšnje zbirke in gotovo prevladujejo take, ki so me v teh letih pritegnile, kot so npr. narava, veliko branja in glasba, saj sem se precej poglobila v določene zvrsti in tematike, vezane na glasbo. Mislim, da je slednja nasploh najbolj vplivala na moje razpoloženje in tudi zbirka je pravzaprav strukturirana kot neka simfonija. V njej je tokrat dosti Trsta in predela Sv. Ivana, kjer sem doma. V prejšnji publikaciji tega skoraj ni bilo. V zadnjih treh letih se je marsikaj dogajalo tako na osebni ravni kot tudi nasploh v svetu. Zato se je tudi moje ustvarjanje spremenilo in tega se bodo bralci ob branju zavedali. Spozna se tudi, da sem se veliko več strokovno ukvarjala s poezijo, sodelovala na več dogodkih, med katerimi je tudi pesniški turnir v Mariboru. Imela sem stik s profesionalnimi pesniki in to je zelo vplivalo na moje ustvarjanje. Veliko sem razmišljala o svoji poeziji, pa tudi o tem, kaj pomeni poezija danes, kaj pomenita slovenska poezija in literatura danes ter kakšen pomen imata pravzaprav za naš zamejski prostor, ki se prepleta z italijanskimi bralci. V tej zbirki je dosti te refleksije.

Naslov Originali pa ima posebno zgodbo za sabo. Na začetku ni bil mišljen ta naslov. Beseda original pa se je ponavljala v pogovorih, na predstavitvah itd. Moje zbirke so namreč dvojezične (tokrat je v celoti dvojezična) in vse pesmi prevajam sama. To se pravi, da nastanejo ali v slovenščini ali v italijanščini in jih potem spesnim tudi v drugem jeziku. Zato originali. Obenem je tudi zbirka po svoje zelo originalna tako z vsebinskega kot oblikovnega vidika, zato sem se na koncu odločila, da je ta naslov primeren.

V enem ali drugem jeziku se lotite pesniti torej glede na razpoloženje?

Tako je. Vse, kar vidite na zgornjem delu strani, so v bistvu originali, ne glede na to, ali je slovenščina ali italijanščina. To je odvisno od okolja, od branja, razmišljanja in na splošno razpoloženja, navdiha, ki se mi pojavi v obeh jezikih, odvisno od situacije in duševnega stanja. Prevajalsko delo pa je čisto drugi trenutek, ki ni vezan na ustvarjalni tren. Moram pa povedati, da so prevodi občasno bolj “banalni trenutek”, drugič pa se zgodi skoraj neki nov ustvarjalni hip in pravzaprav bi rekla nova pesnitev, nov original, ki zaživi nepričakovano.

Tokrat je prisotna tudi grščina …

Ja, malo moram prestrašiti svoje bralce (se posmeje). To je moderna grščina, ker je Penelopa (naslov pesmi Poslednja Penelopa) tudi moderna. To je tisti lik, ki sem ga pripeljala iz prve zbirke, tudi tam je bila. Tokrat pa je Penelopa zelo drugačna, tako kot je zelo drugačna zbirka in tudi jaz sama.

O nastanku grške različice bi povedala, da imam kot profesorica na klasičnem liceju večkrat stike in povezave z grško skupnostjo. Imam pa tudi prijateljico Grkinjo (ki podpisuje prevod), ki je začela spontano prevajati moje pesmi. Zato sem se odločila, da bi Penelopo dala v izvirnik, da bo originalna tudi ona. Kot rečeno, ker pa se obnaša različno od antične Penelope, smo jo dali v moderno obliko.

Kaj bi povedali o tem dvojezičnem načinu izdajanja poezije?

Ta oblika ponudbe je večkrat pod kritiko. Občasno se sliši, da “smo ta lumpi, ki pišemo v dveh jezikih”. Jaz se počutim doma v obeh jezikih. Moj materni jezik je slovenščina in zato ima v mojem življenju in ustvarjanju bistveno vlogo. Ne bi mogla izdati publikacije, v kateri tega jezika ni. Italijanščina pa je moja ljubezen in zato naravno ustvarjam tudi v tem jeziku. Mislim, da smo ljudje, ki ponujamo tako vrsto branja, lahko mostovi med kulturami, ponujamo možnost odprtja sosedu in širitve kulture. Časi se spreminjajo in vidimo, koliko se danes prevajajo slovenska dela in koliko zanimanja je za ta dela pri italijanskih bralcih. Ti nas še vedno premalo kulturno poznajo.

Zadnjič ste zaupali spremno besedo Nevi Zaghet, tokrat pa italijanskemu govorečemu Elviu Guagniniju. Kako to?

To je bil splet okoliščin. Guagnini je bil moj profesor na univerzi in sem pri njem tudi diplomirala. On je tisti, ki me je spodbudil, naj bo knjiga v celoti dvojezična, prav zaradi tega, da bi imela tudi neko drugo funkcijo in poslanstvo. Zaradi tega sem mu kasneje predlagala, če bi napisal spremno besedo, in on je z veseljem sprejel. Ta zbirka se mu je zdela pomemben delček v mozaiku dejanj, ki pomagajo Trstu rasti v večkulturnem prostoru. Zelo sem počaščena, da je sprejel in da me je celo citiral na Corriere della sera. Mislim, da je on med velikani v svoji stroki in sem zato presrečna, da je poskrbel za spremno besedo, ki je bila seveda tudi prevedena.

Mogoče za konec še besedico o oblikovanju …

Platnico sem oblikovala sama. Prišlo mi je na misel, da obhajamo 100-letnico GMD in sem se zato poklonila temu mejniku. Izbrskala sem stari žig GMD iz leta 1925 in ga vstavila na platnico z motivi v art nouveau. To umetniško gibanje mi je zelo pri srcu in zato sem se poigrala z motivi tega stila. Potem sem jo dokončala z oblikovalci tiskarne Budin, ki se jim tudi tokrat zahvaljujem za lepo sodelovanje in razpoložljivost.

O živalici na platnici, ki je tudi nekaj posebnega, pa zaenkrat ne bi nič razkrila. Naj ostane še skrivnost.