Kultura

Sergio Scabar – Oscura camera

Sergio Scabar – Oscura camera

Piše Katarina Brešan / Goriški Pokrajinski muzeji – Palača Attems Petzenstein 28. 6.–13. 10. 2019

V goriški palači Attems se končuje pregledna razstava Sergia Scabarja iz Ronk, mojstra analogne fotografije, ki je s svojo bogato in izvirno produkcijo pomembno zaznamoval to ustvarjalno področje.
V goriških Pokrajinskih muzejih so jo odprli 28. junija letos in je zaobjela vsa obdobja fotografovega ustvarjanja, s pomembnim poudarkom na njegovem zgodnjem opusu, ki je v javnosti še najmanj poznan.
Sergio Scabar se je po dolgi bolezni poslovil slaba dva meseca po odprtju razstave, vendar je aktivno sodeloval pri njenem nastajanju, izboru del, sami postavitvi in pripravi obsežnega kataloga. Vse odraža njegovo osebno vizijo, njegov izraziti občutek za estetiko in kompozicijo ter izčiščeni, minimalistični pristop k ustvarjanju. Te “zunanje” značilnosti pa odražajo njegov način razmišljanja in doživljanja sveta, premišljen in meditativen pristop k fotografskemu mediju, ki ga zaznamujejo strogost, intenzivnost in dovršenost.
Ravno takšen odnos mora imeti tudi gledalec, ki lahko dela spozna, samo če se resnično ustavi in si vzame čas za poglobljeno refleksijo.
Razstava je nujno zastavljena kronološko, saj je pri Scabarju prehajanje iz ene serije v drugo pomenilo postopno, a neizogibno obračanje iz zunanjega sveta v notranjega, v časovnem zaporedju. Iz reportažne fotografije, opazovanja družbe in zunanjega vrveža na ulici se je zgodil najprej prestop v zaprt, notranji prostor, nato v konceptualno in introspektivno eksperimentiranje ter nazadnje v najbolj prepoznavno, magično produkcijo sveta predmetov.
Scabar se je začel posvečati fotografiji sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, v času, ko se je spreminjal odnos do nje in je vedno bolj odločno stopala v polje likovne umetnosti. Že v zgodnjih reportažah je od “klasičnih”, ki so prikazovale dogajanje na ulici (Benetk, Londona), kmalu prestopil v bolj analitične, v katerih je razmišljal o socialnih vprašanjih, problematiki odvisnosti in drugih družbenih temah. Leta 1973 se je lotil potrošništva s serijo, ki je v dolgem neprekinjenem traku izmenično prikazala barvne fotografije reklamnih plakatov in črno-bele posnetke ljudi na ulici. Zatem je sekvenčne posnetke uporabil še na drugačen način. V Trstu je 31. oktobra 1975 ob 11. 21 uri fotografiral celotno ulico Madonnina, ki jo je “razrezal” na dvaintrideset posnetkov. Razstavljeni so tako, da je vsak prekrit s črno zavesico, ki jo je treba dvigniti, da si jih lahko ogledamo. Scabar je tu spretno in z dobro mero humorja nastopil proti površnosti. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

12.10.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!