Seminar o varstvu manjšin v Srednje-Vzhodni Evropi

Piše: Matej Caharija

V organizaciji zveze FUEN in ustanove nemških izgnancev

Sprejetje oz. udejanjanje zaščitnih norm, preseganje negativnih predsodkov večinskih narodov glede manjšin, poudarjanje evropskega  pomena večjezičnosti. Te skupne cilje zasledujejo predstavniki jezikovnih in narodnih manjšin v Evropi, ki so se v četrtek, 25. februarja, zbrali na mednarodnem spletnem seminarju, ki je bil namenjen orisu Varstva in pravic manjšin ter etničnih skupin v Srednji in Srednje-Vzhodni Evropi.

Srečanje, ki je potekalo v nemškem in angleškem jeziku, sta organizirali federativna zveza evropskih narodnosti FUEN in Kulturna ustanova nemških izgnancev. V zadnjih letih se je iz vzhodnega dela stare celine povečalo članstvo manjšinskih skupnosti v FUEN. V državah za nekdanjo železno zaveso so manjšinska vprašanja pridobila veljavo s procesom demokratizacije tamkajšnjih družb.

Nasprotovanje priznanju manjšinskih pravic ali mlačnost do tega sta pa še marsikje trdoživa. Tudi koronski čas ima negativne posledice za organiziranost manjšinskih skupnosti. Predavatelji so poudarili tradicionalno povezovalno vlogo manjšin in pomembnost širjenja informacij in znanja za rast splošne zavesti, ki naj bi prispevala k iskanju in sprejemanju novih rešitev, to je ustreznih zaščitnih norm.

Na srečanju je seveda odmevala nedavna zaušnica Evropske komisije organizatorjem pobude Minority safe pack, saj Bruselj ni vzel v poštev, da si 1,2 milijona Evropejcev želi uveljavitve splošne minimalne ravni zaščite manjšin. Razočaranje je veliko, vendar gre zgolj za izgubljeno bitko, so dejali, saj se bodo prizadevanja za dosego večje enakopravnosti manjšin nadaljevala. Na stari celini namreč kar 50 milijonov ljudi pripada kaki jezikovni ali narodni manjšini. In Evropa, so poudarili, živi od svoje raznolikosti.

Udeležencem seminarja so najprej predstavili stanje varstva manjšin v Avstriji. Beseda je tako tekla o razmerah pri koroških Slovencih, gradiščanskih Hrvatih, priznanih in nepriznanih etničnih skupnostih (Volksgruppen), med katerimi so Poljaki. Čeprav se je odnos oblasti do manjšin v zadnjih 20 letih izboljšal, avstrijska politika ne daje prednosti večjezičnosti, je poudarila slovenska parlamentarka Zelenih Olga Voglauer. Avstrijski politiki se vedno radi doma in na tujem hvalijo, da so vzor urejenega varstva manjšin, kar pa ne odgovarja resnici. Obstaja med drugim velik razkorak med zapisanimi in resnično udejanjenimi zaščitnimi normami.

Sledil je prikaz situacije na Južnem Tirolskem, o kateri je spregovoril tudi podpredsednik in odbornik bocenske pokrajine Daniel Alfreider. Nemško govoreči in Ladinci so v preteklosti pojmovali svojo zaščito “pred zunanjosto,” zadnje čase pa so stopili v fazo obravnavanja le-te “na evropski ravni.” Iz samoobrambne so tako stopili v proaktivno držo.

Zaradi splošnega nepoznavanja je bila nemara najbolj zanimiva na seminarju predstavitev stanja na Češkem, kjer poljska manjšina živi strnjeno v vzhodnem delu države. Ostali (Nemci, Slovaki) živijo razpršeni po državi. Ob moravskih Hrvatih, Romih, Sintih in drugih je kar nekaj še nepriznanih manjšin. Na Češkem so v veljavi različne stopnje manjšinske zaščite. Glavni problem je po pričevanju predsednika tamkajšnje narodne skupščine Nemcev Martina Dzingla vzdušje, ki vlada v češki družbi. O večnarodni Češki, po osnovanju češkoslovaške države leta 1918, se v javnosti ni govorilo. Mlada država je utrjevala svojo novo identiteto, zaradi česar si družba še danes, denimo, ne želi aktivne nemške manjšine, ki po številu neizprosno nazaduje. Nemce povezujejo s časom nacizma. Ker poznajo, kolikšna je “občutljivost” večinskega naroda za ta vprašanja, češki Romi ne želijo biti obravnavani kot manjšina.

Na prihodnjem seminarju, ki bo potekal 25. marca, bodo strokovnjaki vzeli v pretres varstvo manjšin na Madžarskem, Slovaškem in Hrvaškem.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme