Šelovin, izginuli priimek (2. del)
Šelovin, izginuli priimek (2. del)
Nemški izvor slovenskega priimka ni nič posebnega, saj je nemških priimkov na Slovenskem ogromno. Na Primorskem najdemo celo vrsto priimkov, ki nam kažejo na močno nemško kolonizacijo v srednjem veku. Nemci so prihajali na sončno stran Alp v Furlanijo in Slovenijo. Največji in živ dokaz so Kočevarji na Kočevskem, ki so nemščino ohranili vse do danes. Večina nemških vasi drugod pa je praktično izginila. Dutovlje so, kot pravi Pavle Merku, izpričane v 13. stoletju kot nemška vas, a danes tega nihče več ne ve. So pa neme priče nemške naselitve priimki: Pahor, Tavčar, Štolfa, Švab, Gec, Tedeško, Nemec, Zafred, Winkler, Frelih, Krapež, Štrancar …
Posebej južni deli Primorske, na Krasu in v Istri, so bili demografsko večkrat opustošeni. Vzrok so bile kužne bolezni, vojne in turški vpadi. Mnoge vasi so izgubile večino prebivalstva. Na te prazne kmetije, pustote, so se naseljevali tudi mnogi priseljenci – slovanski ubežniki z vzhoda (uskoki) in kolonisti iz nemškogovorečih dežel.
Nemški kolonisti so se priseljevali s severa: iz Tirolske, Bavarske, Avstrije. Selili so jih zemljiški gospodje, ki so bili v slovenskih deželah pretežno Nemci. Razlog je bil preprost: zemljo so zaradi kmetijskega razvoja znali vse bolje in bolje obdelovati in je prehranila več ljudi kot prej. Slovenske dežele so bile razmeroma redko poseljene, novi kolonisti pa so tudi izkrčili veliko nove zemlje na račun gozdov. Lastniki so želeli večjo donosnost svojih ozemelj, kar so prinesli dodatni davkoplačevalci, novi naseljenci.
Na Primorskem je bila močnejša nemška kolonizacija v Istri, na Tržaškem, zahodnem Krasu in v porečju reke Idrijce. Na to spominja denimo tudi ime Teutschendorff (Nemška vas) pri Slavini. Danes se vas imenuje Slovenska vas.
V okviru tega je treba iskati torej prvega Šelovina, ki je prišel iz ene od nemških dežel konec srednjega veka, najkasneje pa leta 1499.
Naj kot zanimivost dodamo, da čeprav Šelovinov več ni, pa v zamejstvu živijo potomci Šelovinov iz Gorič, ki nosijo priimek Selovin.
(www.tinomamic.eu)
Prva slika: Priimek Šelovin najdemo v telefonskem imeniku za mesto Ljubljana z okolico leta 1942. Bil je to precej skromen imenik, seznam na samo 12 straneh. Med 4000 ljudmi, ki so si takrat lahko privoščili telefon, je bil tudi Josip Šelovin. Gre za trgovca, ki se je rodil 1. marca 1877 v Hrenovicah pri Postojni, v Ljubljano pa se je preselil leta 1898.
Druga slika: Franciscejski kataster za Hrenovice leta 1823 navaja dva lastnika kmetij iz Gorič s priimkom Šelovin (Schellovin), Jakob na hišni številki 3 in Andrej na hišni številki 27.
