Šelovin, izginuli priimek (1. del)

Piše: Tino Mamić

Priimek Šelovin je izvorno slovenski. Pravzaprav je bil. Trenutno namreč po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije v državi ne živi niti en Šelovin več. Doživel je usodo, ki v nekaj desetletjih grozi polovici vseh slovenskih priimkov. Proces je, matematično gledano, povsem logičen, saj ob vsaki poroki običajno izgine en priimek, zato se število priimkov daljnoročno krči. V Evropi je priimkov vse manj, vse bolj pa se tudi mešajo.

V Sloveniji imamo zaradi zemljepisnih danosti, gora, manj preseljevanj bistveno več različnih priimkov kot v ravninskih Nemčiji in Italiji. A prometna revolucija je tudi v Slovenijo prinesla večje mešanje prebivalstva, kar je, biološko gledano, zaradi genetike boljše, obenem pa povzroča, da število slovenskih priimkov upada.

Zadnja leta število različnih priiimkov v državi zaradi priseljevanja strmo narašča in se je v manj kot petih letih podvojilo. Še vedno pa je med stotimi najpogostejšimi slovenskimi priimki samo sedem tujih. Priimka Šelovin po letu 2005 ne najdemo več.

V najstarejših pisnih virih najdemo priimek zapisovan zelo različno, saj črke Š takrat niso imeli, uporabljali pa so pretežno latinski in nemški pravopis: Salauin, Solauin, Salouin, Shelovin, Solovinka … Včasih so namreč za ženske uporabljali žensko končnico priimka.

Priimek Šelovin spada med najstarejše slovenske priimke, saj ga najdemo prvič omenjenega že leta 1499. Zgodovinar Milko Kos je v urbarju za Vipavo našel davčnega obveznika Fabijana Šelovina v župi na Pivki, v vasi Goriče. Priimek so zapisali dvakrat: Schälläuin in Schällauin. Ime je zapisano Fabe. Goriče so vas tik ob avtocestnemu počivališču med Postojno in Razdrtim.

Največji slovenski jezikoslovec, pokojni dr. Pavle Merku, ni mogel z gotovostjo ugotoviti, kako je priimek nastal: “Izvor in pomen sta nejasna.”

Koren besede je enak priimkom Šel, Šeligo, Šelih in Šelekar. Vsi ti priimki so, kot razlaga jezikoslovec Janez Keber, nastali iz stare nemške besede schelle, ki pomeni kraguljček ali zvonček. Tak priimek je lahko dobil izdelovalec zvončkov, zvončar ali nekdo, ki je dobil vzdevek zaradi lastnosti, povezanih s to besedo. Torej človek, ki je bil glasen ali hrupen.

Druga možna razlaga na podlagi pomena te iste nemške besede, ki je pomenila tudi lupino ali zunanjo ovojnico, pa je v tem primeru, da je to bil pavliha, navihanec ali prevarant.

(www.tinomamic.eu)

Prva slika: Priimek Šelovin najdemo prvič v zgodovini v Goričah pri Postojni leta 1499.

Druga slika: Priimek Šelovin na zapisu izpred 300 let: Shalouin. Takrat je umrla 55-letna Katarina, vdova po pokojnemu Martinu Šelovinu iz Gorič. Knjiga je v Škofijskemu arhivu Koper (ŠAK Ž Hre MKU 1, str. 80).

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme