Še zadnja predstava letošnjega Vrtiljaka
Na odru Marijinega doma pri Sv. Ivanu se je v nedeljo, kot navadno v dveh izmenah, zvrstila še zadnja, sedma predstava Gledališkega vrtiljaka, s katero se je končala šestnajsta sezona. Znamenito angleško ljudsko pravljico Trije prašički je uprizorilo lutkovno gledališče Rado Mužan, ki že več kot dvajset let pripravlja lutkovne abonmaje po šolah in vrtcih po Sloveniji ter deluje v Ribnem pri Bledu.
Trije prašički so si zelo različni: medtem ko je prvi delaven in bi si rad zgradil hišico iz opeke, sta druga dva zelo lahkomiselna; rada bi se samo zabavala, pela in plesala. Mnenja sta, da se mora prašič s polnim trebuhom paziti težkega dela. Najmlajši je otrokom razlagal, kako je lačen pujsek siten, ko pa se do sitega naje, je spet dobre volje, saj je lakota huda reč. Šele ko se trije pujski razidejo, da bi si vsak postavil svojo hišico, se na prizorišču pojavi lačen volk. Zaželi si okrogle in sočne prašičke ter na glas zapoje, da je zverina in prava mrcina, ki ji najbolj tekne mlada svinjina. Domisli se, da mora rejene in sočne pujske ujeti v past z zvijačo. Pojavi se pred slamnato hišico prvega pujska in ga hoče zvabiti iz nje, tako da mu ponuja svež in slasten sladoled, a se mu pujsek upre, rekoč: “Zelo sem len, tako neumen pa še ne”. Prepričan je, da je v svoji hišici na varnem, a se krepko moti, saj si volk želi vrečo ocvirkov in pri priči odpiha hišico stran. Najmlajši pujsek se zateče k bratcu v leseno hišico. Tudi tukaj ju obišče volk, ki je že pošteno lačen, a mu ne uspe odpihati hišice. Zato ju skuša prelisičiti in se obleče v ovčjo kožo. Ker mu niti tokrat ne odpreta, se tako razjezi, da jima odpihne leseno hišico.
Oba pujska naposled zbežita do najstarejšega brata, iz katerega sta se na začetku norčevala, ker si je hotel sezidati hišo iz opeke, češ da je preveč dela. Volk je hotel s pomočjo otrok v dvorani izvedeti, v katero smer sta zbežala pujska, a mu otroci niso hoteli pomagati. Naposled jih sam zavoha in se mu cedijo sline. Prvega bi rad pojedel za predjed, drugega za glavno jed, tretjega pa za posladek. Ker mu nočejo odpreti vrat in sam ne zmore odpihati hiše iz opeke, se domisli zvijače. Spusti se po dimniku, a se speče in odhiti proč. Tako je trem prašičkom uspelo pregnati volka. Najmlajša pujska se na koncu oprostita bratu, ker sta bila nesramna, in se odločita, da bodo živeli vsi trije v eni hišici: eden bo pel, drugi plesal, najstarejši pa kuhal za vse.
Aplavzu ob koncu lutkovne predstave je sledilo še nagrajevanje najlepših risbic. Nagrado sta prejeli Gaja Delise in Nika Gabrovec, ki obiskujeta vrtec, za vsako predstavo pa so najlepše risbe narisali Leo Kocman, Pamela Zammattio in Sabrina Beck, Ksenja Štekar, Chiara Pauli, Tadeja Gergolet in Veronika Prasselli. Lučka Susič je prisotne spomnila, da se lahko otroci od sedmega do dvanajstega leta vpišejo v Malo gledališko šolo, ki bo po koncu šolskega leta v Finžgarjevem domu. V enem tednu se bodo otroci od jutranjih ur do 16. ure učili, kako se nastopa na odru, in v petek bodo že odigrali gledališko predstavo. Gledališki vrtiljak pa bo spet odprl svoja vrata jeseni.
Metka Šinigoj
