Še vedno je najbolj pomembna varnost pred koronavirusom covid-19

Razmišljanje in pisanje bomo tokrat namenili čedalje hitrejšemu stopnjevanju sovraštva v Sloveniji, ki se odraža v akcijah znanih in tudi na novo nastalih gibanjih in skupinah, med katerimi so tudi tisti, ki grozijo z nasiljem, terorjem ali celo z umori. Toda največja zaskrbljenost, menimo, bi morala veljati napovedim in verjetnosti, da se utegne kmalu, v tako imenovanem drugem valu, znova pojaviti smrtonosni koronavirus covid-19. Ljudje so po odpravi skoraj vseh omejitev in zaščitnih ukrepov vlade zoper virus postali bolj sproščeni in celo ravnodušni do nevarnosti, ki še ogroža nas v Sloveniji in svet. Vlada je opustila dva pomembna preventivna ukrepa. Njen govorec, veleposlanik Jelko Kacin, ne prireja več rednih novinarskih konferenc, namenjenih dejavnostim zoper covid-19, ki so bile odmevne in koristne. Težko razumljivo in utemeljeno je tudi zaprtje državnega klicnega centra za informacije o novem virusu. V njem so izvedenci, ki jih je izbral Nacionalni inštitut za javno zdravje, dajali ključne informacije in priporočila za zaščito zdravja in zoper možnosti okužb. Delovala je brezplačna telefonska številka. Državni klicni center za informacije o novem virusu je začel delovati 9. marca, do zaprtja v petek, 12. junija, pa je prejel več kot 50 tisoč klicev državljanov Slovenije, pa tudi tujcev, ki so jih zanimala navodila glede pandemije.
Kar zadeva gonjo proti novi vladi, je ta premišljena in uperjena zoper njo, koalicijo in posebej napadalna do premiera Janeza Janšo. V Ljubljani in nekaterih drugih krajih se dogajajo protesti z nastopajočimi na kolesih ali s hojo. Med njimi so v petek, 12. junija, zvečer opazili nekaj moških z zakritimi obrazi, ki naj bi bili po nekaterih trditvah pravzaprav teroristi, ki so prišli iz tujine. Preskočili so varovalno ograjo pred zgradbo parlamenta, nekaj deset samooklicanih protestnikov jo je začelo podirati, pri tem pa niso upoštevali ukazov policistov, naj prenehajo kršitev zakona. Policisti so sedem nasilnežev prijeli, jih odvedli na bližnjo policijsko postajo, jih tam oglobili, potem pa izpustili na prostost.
Upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres je v uvodniku z naslovom Za demokracijo gre, objavljenem v novi številki Slovenskega časa, časnika za družbo in kulturo, ki je priloga tednika Družina, zapisal: “Navadno ljudje protestirajo zaradi kakih nevzdržnih razmer, ko so hudo teptane temeljne človekove pravice in se dela velika škoda občemu dobremu. Drugače pa so samo volitve dopustna in demokratična pot za zamenjavo vlade. V Sloveniji pa je vrstni red obraten. Najprej se zahteva odstop vlade, šele potem se izmišljajo razlogi. Ti sploh niso pomembni, saj jih narekuje vnaprejšnja odločitev za rušenje vlade. Vlada bi po prepričanju skrajnih levičarjev morala odstopiti, preden je nastopila in sploh kaj naredila. Samooklicani protestniki kličejo k nasilnemu rušenju legitimne oblasti, česar pa ne smemo dovoliti”. Redovnica Emanuela Žerdin se v članku, objavljenem v tedniku Družina, sprašuje “Kdo bo podrl zid sovraštva v Sloveniji”? Zapisala je tudi: “Ali bodo zdaj spet ubijali nas, ki imamo radi Jezusa in smo podporniki Janeza Janše”?
No, sedanja politična opozicija v Sloveniji ima nove razdiralne namere. Odločila se je, da bo vlagala zahteve za interpelacije, torej obtožbe proti posameznim ministrom, ne glede na to, ali bi se kaj pregrešili ali ne. Prva tako zasnovana interpelacija je bila na zahtevo opozicijskih strank izvedena zoper Zdravka Počivalška, ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo in podpredsednika vlade. Obtožen je bil nezakonitosti in malverzacij pri nakupu in razdeljevanju zaščitne opreme za obvladovanje covida-19. Obtoževanja so se sesula v nič, ker so poslanci vladnih strank dokazali, da minister Zdravko Počivalšek ni napravil ničesar, kar bi ga kazensko ali kako drugače obremenjevalo. V opoziciji menda zdaj pripravljajo nove interpelacije, se pravi obtožbe, zoper ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa, ministra za obrambo in podpredsednika vlade Mateja Tonina in ministra za kulturo Vaska Simonitija. Robert Balen je v komentarju z naslovom Prevlada janšizma, objavljenem v mariborskem časniku Večer, sporočil, “da bo vlaganje interpelacij (obtožnic, op. a) zavrlo delo in učinkovitost vlade do te mere, da ne bo imela časa in energije za mukotrpno reševanje gospodarske in družbene krize. S tem bo ustvarila možnosti za svoj razpad”.
V javnosti in tudi v politiki je naletel na zanimanje in ocene prispevek Iva Jevnikarja, znanega časnikarja in vsestranskega narodnega delavca in ustvarjalca iz Trsta, o pomenu in usodi Narodnega doma v Trstu. Gre za obširen in natančen prikaz o zelo aktualni temi. Objavil ga je v novi številki Slovenskega časa, ki je časopis za družbo in kulturo, sicer pa priloga tednika Družina. Avtor podrobno in natančno opisuje in komentira Narodni dom od požiga 13. julija 1920 dalje in poudarja, da se je s požigom začel izvajati kulturni genocid nad Slovenci na Primorskem in Hrvati v Istri, zaradi česar Narodni dom ostaja mejnik v naši polpretekli zgodovini. Ob 100-letnici požiga naj bi Italija to zgradbo, ki je nabita z zgodovino in simboliko, vrnila Slovencem. To naj bi se zgodilo tudi zato, ker so se odnosi med Slovenci in Italijani izboljšali, zavest o nujni popravi krivice je dozorela, delo manjšinskih predstavnikov, slovenskega državnega vrha in diplomacije, pa so obrodili sad. V času sprave in njenem duhu se bosta 13. julija srečala italijanski in slovenski predsednik, Sergio Mattarella in Borut Pahor.
Kot spodbudno dopolnilo razmišljanja in mnenj Iva Jevnikarja o Narodnem domu v Trstu z velikim zadovoljstvom sporočam, kar je sicer že znano, da je od ponedeljka, 15. junija, znova odprta meja med Slovenijo in Italijo za prost promet.
Marijan Drobež

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme