Tržaška

Še o bančnih luknjah

Še o bančnih luknjah

Piše Mitja Petaros / Pezdir o propadu TKB

V četrtek, 7. junija 2018, je bilo v Peterlinovi dvorani v ul. Donizetti 3 v Trstu zelo zanimivo srečanje, ki ga je organiziralo uredništvo revije Mladika. Ob izidu zadnje številke revije, v kateri je Fokus osredotočen na propad Tržaške kreditne banke (TKB) in njeno povezavo s Kvarnersko banko na Hrvaškem, so želeli pripraviti javno razpravo o še nerazčiščenih ozadjih finančnega zloma, ki ga je ob koncu prejšnjega stoletja doživela manjšina. Za nekatere je to že zgodovina in so mnenja, da ni primerno odpirati starih ran, pri uredništvu revije pa so prepričani, da nas mora zgodovina učiti ob napakah iz preteklosti, da se ne bi več ponavljale, zato je nujno, da skušamo razčistiti še nedorečene vidike nekaterih zadev, ki vplivajo na celotno slovensko manjšino.
Večer je uvedel in vodil Ivo Jevnikar, ki je obnovil vsebino majske Mladike in nato predal besedo ekonomistu Radu Pezdirju, članu komisije slovenskega parlamenta, ki že več časa raziskuje bančne luknje. Ta je zelo strokovno, a nujno v strnjeni obliki razložil, kako so bili nekateri akterji tržaške TKB povezani z Novo Ljubljansko banko in so vzpostavili nekakšno “vzporedno” ekonomijo, s katero so ustanavljali podjetja v davčnih oazah in po njih prelivali ogromne vsote denarja. Zanimiva je bila povezava med skupinami, ki so uradno delovale zakonito, s finančnimi manevri pa so odtujevale sredstva v nepojasnjene namene. Sistem vzporedne ekonomije je v nekdanji Jugoslaviji razvil Niko Kavčič, funkcionar Službe državne varnosti (Udbe) in je preko zamejstva lahko na tak način imela sama Udba vpliv na marsikaj.
Rado Pezdir je povedal, da se žal zgodba ni še končala, saj se je po propadu tržaške TKB tak način delovanja preselil na finančno družbo KB1909 (ki je nastala po klavrnem propadu goriške Kmečke banke). Zgodba obeh bank nam jasno pokaže, kako so nekateri krogi v zamejstvu, pod krinko, da zagotavljajo gospodarsko in finančno stabilnost za slovensko kulturo in jezik v naših krajih, kar jim je bilo očitno le deveta briga, samo izkoriščali za nečedne in nezakonite posle.
Obravnavi ekonomista Pezdirja je sledila razprava, med katero je marsikdo iz publike vprašal po podrobnostih oziroma pojasnilih v zvezi s celotno zgodbo finančnih lukenj. Ekonomist je razložil, da so se pri Novi Ljubljanski banki radi posluževali sodelovanja s krogi ljudi iz zamejstva oziroma z nekdanjim direktorjem TKB Vitom Svetino in Suadanom Kapićem, da bi na primer ustanovili banko na Hrvaškem, kamor uradno niso smeli zaradi takratnih slabih meddržavnih odnosov. Za takimi posli je stala skupina, v kateri sodeluje tudi prvi predsednik Republike Slovenije in nekdanji predsednik Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Iz občinstva se je oglasil tudi Vojmir Tavčar (nekdanji časnikar Primorskega dnevnika, avtor knjige Polom – TKB – Zgodba o uspehu s tragičnim koncem, ki je izšla leta 2011 in oriše nekatera ozadja o krahu TKB) in obžaloval dejstvo, da so takrat vsi politiki (bodisi v Sloveniji kot v Italiji) zapustili potapljajočo se barko in dovolili, da Tržaška kreditna banka propade: a če je bilo za italijansko stran to še razumljivo, je bilo presenetljivo za slovensko vlado, ki ji je tedaj predsedoval Janez Drnovšek. Podjetnik Ervin Mezgec je predavatelja vprašal, ali so morda raziskave o bančnih luknjah konkretno dokazale, kdo vodi posle iz ozadja, Pezdir je naštel celo vrsto imen, med katerimi že zgoraj navedene. Ekonomist Mitja Stefančič se je čudil, kako to, da sodni oblasti ne uspe, da se takim nezakonitim poslovanjem naredi konec, in vidi v tem veliko nevarnost za prihodnji razvoj manjšinske realnosti. Publicist Igor Omerza je poudaril, da sistem vzporedne ekonomije, ki ga je Udba uvedla, absolutno ni pozitivna zadeva, saj je deloval mimo določenih (bodisi ekonomskih kot civilnih) zakonov in je zato večkrat prešel v kriminal, posledice pa je občutil marsikdo (davkoplačevalci in še posebno uslužbenci določenih podjetij).
Marsikomu je ta večer pustil grenak priokus. Še posebno so med marsikaterimi prisotnimi odmevale nekatere ugotovitve in vprašanje, do kdaj bomo v zamejskih krogih dopuščali nekaterim, da – pod krinko skrbi za manjšino in njenih interesov – rušijo manjšinsko gospodarstvo. Kako to, da se določena slovenska finančna grupacija (konkretno KB1909) sama odloči za likvidacijo in da družabniki izberejo kot likvidatorja prejšnjega direktorja? (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

14.06.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!