Tržaška

Samo v ustvarjanju in umetnosti je človek zares svoboden

Samo v ustvarjanju in umetnosti je človek zares svoboden

DSI / Predstavitev publikacije o Merkuju

Na tokratnem srečanju v Društvu slovenskih izobražencev je polna Peterlinova dvorana poslušalcev z velikim zanimanjem spremljala predavanje muzikologinje in diplomirane pianistke Sare Zupančič, ki ga je v obliki pogovora vodil glasbenik Janko Ban.
Gostja je na izredno nazoren in obenem poglobljen način prisotne popeljala v umetniški svet opere Kačji pastir – tržaškega skladatelja Pavleta Merkuja. Za temo je vladalo veliko zanimanje, saj gre za enega najbolj priznanih slovenskih skladateljev, ki presega vseslovensko merilo; obenem pa je bil Merku’ dolgoletni sodelavec društev Slovenske prosvete na ul. Donizetti.
Zanimanje pa je vzbudil tudi pomemben podatek, da je Merku’ edini slovenski skladatelj, čigar opero so uprizorili v tržaškem gledališču Verdi. Prav v zvezi s tržaško uprizoritvijo Kačjega pastirja je muzikologinja Sara Zupančič opravila izredno dragoceno raziskovalno delo, saj se z izjemo njene monografije muzikologi niso poglabljali v analizo opere in kot vzrok navajali predvsem dejstvo, da je dvojezično gradivo objavljeno v enem od jezikov, ki ga ne poznajo.
Monografija avtorice Sare Zupančič z naslovom Kačji pastir – La Libellula: Glasbena večjezičnost opere Pavleta Merkuja je najprej nastala kot magistrska naloga pri mentorju, prof. Gregorju Pompetu. Študija, ki jo je nato avtorica dodatno razširila in objavila, ni ostala neopažena, saj je dobila študentsko Prešernovo nagrado Univerze v Ljubljani in tudi nagrado urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Opravila je zelo temeljito delo, ki pa je bilo možno le nekomu, ki ima res poglobljeno muzikološko znanje in ki seveda pozna oba jezika. Med drugim je morala pri analizi partiture operirati tudi s številkami in statistiko, z analizo posameznih tonov in not, preverjati, kakšne kombinacije je skladatelj uporabljal, itd.
V Društvu slovenskih izobražencev je predavateljica poslušalstvo seznanila s svojimi številnimi in zanimivimi odkritji. Svoja izvajanja je nazorno podkrepila s projekcijami kostumov opere in fotografij s premiere, ki jih je posnel takratni uradni fotograf Verdija Adriano de Rota in ki jih hranijo v arhivu v palači Gobcevich (izjemoma so jih dali na razpolago DSI-ju) in pa z razlago izobešenih skic Klavdija Palčiča, ki jih je avtor posodil za ponedeljkov večer. Poslušalce je v čas dogajanja leta 1976 popeljal tudi kratek film Aljoše Žerjala. Poleg tega pa je z igranjem na klavir Sara Zupančič ponazorila in podkrepila razne ugotovitve.
O tem, kako poglobljeno in temeljito delo je opravila avtorica v svoji študiji, govori tudi zelo obsežna bibliografija, saj je seznam dolg kar 18 strani. Med viri je avtorica posebej poudarila nekatere: v Merkujevi intenzivni korespondenci s slovenskim glasbenikom Primožem Ramovšem je Zupančičeva našla dragocene informacije za spoznavanje Merkuja kot skladatelja in obenem človeka. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji
P. in

01.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!