Intervju

S pogledom, zazrtim v prihodnost

S pogledom, zazrtim v prihodnost

Piše Lucija Tavčar: POGOVOR / Adriano Kovačič

V minulem letu je slovensko bančništvo v Italiji doživelo zgodovinske spremembe. Zadružna banka Doberdob – Sovodnje se je oktobra 2017 združila z Zadružno kraško banko. O spremembah, svetovnih težnjah, pomenu zadružništva in delovanja te ustanove za naše okolje smo se pogovorili s predsednikom bančnega zavoda Adrianom Kovačičem.
Zadružna kraška banka je edina slovenska banka v Italiji. Zakaj je sploh pomembno, da imamo Slovenci v Italiji slovensko banko?
V sklopu italijanskega bančnega sistema so zadružne banke edine, ki jim je uspelo ohraniti močno vez z lokalnim trgom in imeti posebno pozornost na območje.
Istočasno lahko trdimo, da so zadružne banke denarni zavodi neke skupnosti, saj se ne omejujejo na reševanje specifičnih problemov ljudi, ki se v posameznih podružnicah obračajo nanjo, ampak aktivno sodelujejo tudi pri reševanju problemov družin in različnih družbenih in gospodarskih komponent skupnosti, skrbijo torej za celotno skupnost, kateri pripadajo. Zato je pomembno, da imamo domačo slovensko banko, saj nam to pomaga, da lahko razvijamo naše območje. Domača, slovenska banka, ki je pozorna na naša mala podjetja, spodbuja investicije in nakupe. V tem smislu smo kot banka stalno vpeti v delovanje na območju, imamo partnerstva z vsemi našimi organizacijami, skrbimo za celotno skupnost, kateri pripadamo. Uspešno gospodarstvo pa je eno ključnih elementov za ohranitev manjšine kot aktivnega subjekta na območju. Naša podjetja imajo močno potrebo po finančnem razvojnem partnerju, ki jim bo stal ob strani pri dnevnih in naložbenih odločitvah ter jim bo pomagal premostiti težavna obdobja.
V zgodovini smo imeli veliko več slovenskih bank, žal je zdaj ostala samo naša, zato se borimo, da bi v naslednjih letih ohranili naše poslanstvo in delovali naprej skladno z našimi vrednotami, kot piše v 2. členu statuta: to so vrednote podjetniške etike, trajnostnega razvoja, stika z območjem, družbene integracije in solidarnosti, ki jih zasledujemo pri vsakodnevnem opravljanju naših zadružnih aktivnosti.
Katere so glavne prednosti zadružništva?
Zadruge ne razdelijo dobička, to pomeni, da ves proizvedeni dobiček ostane v premoženju zadruge. Bogastvo, ki ga ustvarjamo, ostaja na tem prostoru, ne samo zato, ker je velika večina naložb za razvoj gospodarstva namenjena lokalnim skupnostim, ampak tudi zato, ker je premoženje podjetja dobrina za celotno skupnost.
Prednost je tudi v tem, da je lastništvo zadruge razpršeno. Ljudje, člani, podjetja in organizacije so lastniki te zadruge, kapital ni koncentriran v rokah ene ali nekaj oseb ali nekaj podjetij. V zadrugah velja načelo “ena glava, en glas”, vsak član ima pravico do enega samega glasu ne glede na soudeležbo pri kapitalu. Zdaj, ko smo se združili, imamo več kot 3400 članov, ki so v glavnem pripadniki naše manjšinske skupnosti.
Po zakonu moramo tudi 95 % naših posojil podeliti na območju, kjer ima banka sedež in svoje podružnice. Smo prisiljeni delati v našem prostoru, in to je bistveno za območje.
Člani so torej lastniki banke. Glede na to, da smo predvsem v minulem letu tako pri deželnih kot državnih volitvah lahko opazili, da se jedro manjšine ne odloča več na podlagi svoje narodne pripadnosti, mislite, da lahko to dolgoročno vpliva tudi na prihodnost banke?
Slika, ki je izšla z letošnjih volitev, terja zelo tehtne premisleke, saj ni več nobenega avtomatizma, da slovenski volivci volijo za slovenske kandidate.
Pri naši banki je včlanjevanje iz leta v leto večje, še zlasti potem ko smo uvedli projekt ZKB Mladi. Pozitivno je tudi, da gre pri večini naših novih članov za mlade. To pomeni, da skrbimo za prihodnost naše zadruge. A tudi v bančništvu ni avtomatizma. Da bo Slovenec posloval s slovensko banko, je nujno, da je pristop profesionalen, da nudiš kakovostne produkte in servise, da si konkurenčen z ostalimi bankami in da vneseš v svoje delovanje inovacije in dodatne servise.
Isto mora veljati za naše organizacije, za naše šole, za naša društva, v katerih moramo poleg zavesti o narodni pripadnosti nuditi kakovostne storitve. V politiki je isto, saj se moraš stalno soočati s svojimi volivci in jim skušati nuditi konkretne rešitve.
Za vaše člane tudi zelo lepo skrbite.
Člani predstavljajo največje bogastvo banke. Poleg tega, da so lastniki zadruge oz. subjekti, ki definirajo njene strateške usmeritve, so hkrati njeni upravitelji, stranke in zlasti priče njene uspešnosti.
Zadruga mora delovati v korist svojim članom. Poleg tega, da mora imeti član boljše pogoje pri poslovanju z banko, je pomembno, da je član tudi soudeležen pri delovanju bančne zadruge. Zaradi tega prirejamo področna srečanja, izlete, v zadnjih dveh mesecih smo imeli zelo uspešne večere za podjetnike, bodisi v Trstu kot v Sovodnjah. Študentom in dijakom podeljujemo štipendije, za katere bo letos veljal nov pravilnik. Uspešno izvajamo projekt ZKB Starter, imamo skupino ZKB Mladi, ki skrbi za mlade člane do 35. leta. Imamo bančno revijo Skupaj, ki izhaja dvakrat na leto in v kateri poročamo o našem delovanju bodisi na bančnem bodisi na socialnem področju.
Naše vrednote skušamo na različne načine približati našim članom. Med drugim smo izredno ponosni na naše socialno delovanje. V minulem letu smo podelili okoli 220.000 evrov podpor športnim in kulturnim društvom, šolam, župnijam, nekaterim gospodarskim realnostim in organizacijam, ki izvajajo prostovoljno delo.
Kljub dolgotrajni krizi je banka vztrajno vzdrževala povezavo z lokalno skupnostjo, ker globoko čuti družbeno odgovornost do svoje skupnosti, do našega prostora. Če nam ljudje zaupajo svoje prihranke, je prav, da tudi mi zaupamo našim ljudem in našim organizacijam, s tem da jim pomagamo.
Kako ocenjujete pomen podjetnikov v naši sredini?
Pomembno je, da ohranimo neko gospodarsko jedro, da damo priložnosti mladim za gradnjo njihove prihodnosti tu pri nas, zato moramo tudi stalno negovati dobro kadrovanje. Kot sem že omenil, je gospodarstvo eden ključnih elementov za ohranitev manjšine kot aktivnega subjekta na območju. Zelo dobro sodelujemo s Slovenskim deželnim gospodarskim združenjem in s Kmečko zvezo. Vsa naša strategija pa mora biti usmerjena naprej, v cilje, ki si jih želimo doseči čez 5 let ali 10 let. Zaradi tega bomo, skladno z zgodovinsko vlogo lokalne banke, vedno podpirali tiste pozitivne pobude, ki so namenjene krepitvi lokalne ekonomije in kmetijstva.
V minulem letu se je Zadružna banka Doberdob – Sovodnje spojila z Zadružno kraško banko. V tem zgodovinskem trenutku se v zamejstvu veliko govori o spajanju. Kateri so pogoji za plodno spojitev?
Naši zadružni banki sta se za ta korak odločili po premišljeni preučitvi in poglobitvi, saj sta razumeli, da je prišel čas, ko je potrebno združiti naše najboljše moči, da bo banka še bolj učinkovita, profesionalna in konkurenčna na tržišču. Svet se okoli nas naglo spreminja. V bančnem svetu in tudi v zadružnem bančnem sistemu je nastopil čas za nov zagon in za velike spremembe, zaradi tega sta se obe slovenski banki odločili, da skupaj pišeta novo poglavje svoje prihodnosti.
Pri spojitvah je pomembno, da se v pripravljalni fazi pripravi poglobljena analiza tega, kaj uspe dvema organizacijama doseči, če delata samostojno, in katere cilje bi jima uspelo doseči v primeru združitve. Pomembno je, da ohraniš svoje vrednote, a tudi, da nudiš kakovostne storitve in da si vedno bolj profesionalen in inovativen pri lastnem delovanju. Nujno se moraš vprašati, ali ti to uspe narediti ali je boljše, da združiš najboljše moči s sorodno organizacijo? Potem je potrebno narediti tudi ekonomsko in finančno projekcijo za naprej, analizo stroškov in analizo prihodnje organiziranosti. Na koncu pa bo tržišče določilo, ali si na pravi poti, če ohraniš svoje končne uporabnike, če so zadovoljni s tvojim delovanjem itd.
Kako so člani iz Goriške reagirali ob združitvi?
Na začetku so bile nekatere nevšečnosti, saj so goriški člani morali zamenjati številko računa, kartico, home banking, toda zdaj lahko rečemo, da smo zadovoljni s potekom združitve. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

02.08.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!