S petjem Slovenci izražamo svoja čustva in vrednote
Včasih se zgodi, da je kdo za trud, ki ga je vložil v svoje delo, tudi poplačan. Resnici na ljubo se to ne zgodi prav pogosto: ko pa se, je zadoščenje morda še večje. In zadoščenje je bilo lepo razbrati na obličjih predsednika Zveze cerkvenih pevskih zborov Marka Tavčarja, odbornikov Zveze in cerkvenih pevcev, škofovega vikarja za Slovence g. Toneta Bedenčiča in g. Dušana Jakomina, predsednika Sveta slovenskih organizacij Draga Štoke, predsednika Slovenske prosvete Marija Maverja in vseh, ki so se v četrtek, 27. februarja, zbrali v sinji dvorani občinske palače, da bi prisostvovali svečanemu dogodku, ko je tržaški župan Roberto Cosolini izročil priznanje nezamenljivemu dejavniku slovenske narodne skupnosti ob njegovem jubilejnem polstoletnem delovanju.
Resnici na ljubo je bil to kamenček v mozaiku sedanje ‘ostpolitik’, ki jo uprava z županom Cosolinijem po desetih letih upravljanja desne sredine ima do slovenske narodne skupnosti. Večkrat je bilo na tej slovesnosti v občinski palači poudarjeno, kako je občina v zadnjih dveh letih izkazala svoje zanimanje za manjšinsko komponento zalivskega mesta: Borisu Pahorju so najprej poklonili težko pričakovano častno občanstvo, pomembnega priznanja je bil pred nekaj meseci deležen tudi škedenjski kaplan g. Dušan Jakomin. “Tudi današnji dan je kazalec novega političnega vzdušja, ki veje v Trstu. Zadovoljen sem tudi kot pokrajinski predsednik Sveta slovenskih organizacij, katerega članica je tudi Zveza. Govorim obenem tudi kot občinski svetnik SSk, saj je občinska uprava s tem korakom še enkrat pokazala pozornost do slovenske narodne skupnosti”, nam je po svečanosti povedal občinski svetnik SSk Igor Švab, ki si je v sozvočju z nekaterimi kolegi močno prizadeval, da bi do tega dne prišlo. “Dejansko te moje besede potrjuje današnja prisotnost svetnikov Decarlija, Colonija in Ravalica in podpredsednika občinskega sveta Carmija. Ta okvir se mi je zdel, da najbolj odgovarja pomenu dogodka, saj se vsi zavedamo poslanstva, ki ga ima Zveza cerkvenih pevskih zborov ne samo v versko-liturgičnem, ampak tudi v narodnostnem vidiku”. In prav to vsebinsko dvojnost (ki se še kako izkazuje tudi v formalnem vidiku) sta podčrtala bodisi predsednik ZCPZ Marko Tavčar bodisi župan Cosolini.
“Sinja dvorana ima v sklopu delovanja občine reprezentančno vlogo: v njej prirejamo tudi taka srečanja, katerih akterji so osebki, ki s svojim delom na različne načine plemenitijo naše okolje. Nedvomno sodi v ta krog tudi Zveza cerkvenih pevskih zborov”, je uvodoma dejal tržaški župan, ki je nato poudaril pomen, ki ga Zveza ima pri ohranjanju in hkratnemu ovrednotenju svoje dediščine. To izročilo, ki prihaja iz preteklosti, pripomore k doživljanju sedanjosti in gradi prihodnost naše družbe in okolja. Župan je izpostavil, da se domet ZCPZ uvršča v t. i. razširjeno kulturo območja in da je Zveza znala v vseh teh desetletjih posredovati verski čut našega okolja in točneje slovenske skupnosti.
Predsednik Marko Tavčar je v odgovoru, ko je na mizo že odložil občinsko plaketo, izrazil zahvalo za pozornost, ki jo je občina namenila Zvezi. Spomnil je, da je zborovsko petje ključni element slovenske kulture: “S petjem Slovenci na najbolj pogost način izražamo svoja čustva in vrednote”.
Tavčar je županu obnovil delovanje in poslanstvo ZCPZ na tem področju.
Zveza se je v teh petdesetih letih na različne načine morala odzivati na izzive, ki jih je prenašal čas, in na okoje, v katerem je delovala. “Naša organizacija je nastala leta 1963 kot odgovor na reforme, ki jih je v Cerkev prinesel drugi vatikanski cerkveni zbor – denimo na primer uvedbo narodnih jezikov v liturgijo -, in dejstvo, da je bila takrat znotraj naše narodne skupnosti bolj občutena diferenciacija idejne narave, je danes njeno delovanje nekoliko drugače uglašeno, ker so se okoliščine spremenile”. Zveza sedaj povezuje okrog štirideset zborov, od katerih je 30 odraslih in deset otroških oz. mladinskih, ki delujejo od Milj do Štivana. “Delovanje je uglašeno na tri področja: po eni strani poskuša Zveza podpirati svoje zbore, ki vztrajajo v župnijah in skušajo tako obogatiti slovensko službo Božjo s čim bolj kakovostnim petjem. Obenem velja po drugi strani poudariti, da je cerkveno petje v nekaterih mestnih župnijah ob pomanjkanju oziroma izginotju slovenskih društev in šol še zadnja javna manifestacija našega jezika. Verski pomen delovanja Zveze se zato tesno veže na njeno narodno poslanstvo”. Tavčar je še spomnil, da k rednemu delovanju je potrebno prišteti še organizacijo danes že tradicionalnih glasbenih dogodkov, kot na primer spomladansko revijo otroških in mladinskih pevskih zborov Pesem mladih, jesensko revijo odraslih zborov Pesem jeseni in Božični koncert. “Ne smemo prezreti pomena, ki ga za naše pevce ima poletni seminar: ta se ponavlja že več desetletij. Omeniti gre tudi tečaje za mlade organiste in možnost, ki jo našim članom nudimo, da se udeležujejo tudi seminarjev drugih ustanov po Sloveniji. ZCPZ občasno prireja tudi koncerte uglednih zborov iz matične domovine: ob tej kakovosti se lahko oplajajo bodisi naši pevci in zborovodje, ki jo lahko izkoristijo pri svojem delovanju na koru, bodisi ljubitelji petja v zamejskem prostoru nasploh”, je sklenil predsednic ZCPZ.
Predsednik SSO Drago Štoka je pred Cosolinijem podčrtal, da mesto Trst in njegovi župani v preteklosti niso imeli posluha za življenje in kulturo slovenske narodne skupnosti. “Vi pa potrjujete prepričanje, da so se stvari krepko spremenile”, je dejal predsednik SSO, ki se je županu zahvalil za izkazano občutljivost. Drago Štoka, ki je ZCPZ voščil bogatega dela tudi v prihodnosti, je obenem spomnil na pomen, ki ga je slovenska cerkvena pesem imela v času fašizma pri ohranjanju naše identitete.
Občinsko priznanje potrjuje ZCPZ v delu, ki ga vestno opravlja že pol stoletja. “V tem delu se zgošča vrsta tematik, od liturgičnih do strogo zborovskih. Po tej poti bomo vztrajali, sicer ob dejstvu, da je v zadnjih letih težko poskrbeti za generacijsko prenovo pevskih zborov. To sicer ni problem, s katerim se srečujejo samo cerkveni zbori, ampak se dotika tudi posvetnih pevskih sestavov. S tem vprašanjem se bo morala soočati naša narodna skupnost v Italiji, če želimo ohraniti na določeni ravni kakovost zborovske kulture pri nas”, nam je po svečanosti še povedal Tavčar, ki je obenem napovedal, da bo ZCPZ v letošnjem letu imela občni zbor. “Iščemo nove ljudi, zlasti mlajše sile, da bi sodelovali v odboru in da bi ob izkušnjih starejših kakovostno podkrepili delovanje Zveze”.
IG
