S Feiglovo knjižnico je zaživel Trgovski dom!

Fotografije: Bumbaca

Gorica / Odprtje knjižnice v prenovljenih prostorih Fabianijeve palače

Goriški Slovenci smo dočakali uresničitev dolgoletnih sanj: Trgovski dom v mestnem središču je zaživel. V petek, 16. aprila 2021, so namreč v vogalnih pritličnih prostorih Fabianijeve stavbe na Verdijevem korzu v prisotnosti predstavnikov oblasti iz Slovenije in Italije – z blagoslovom in rezom traku – predali namenu obnovljene večnamenske, sodobno opremljene prostore Feiglove knjižnice. Goriška enota Narodne in študijske knjižnice je že več desetletij bila pomembno izobraževalno središče.

Odslej bo še pomembnejše kulturno osrčje goriških Slovencev, evropski zgled sožitja in, kot so poudarili, izložba večkulturnosti Gorice.

V konferenčni dvorani Trgovskega doma je v imenu upravnega odbora NŠK, osrednje knjižnice Slovencev v Italiji, toplo pozdravila navzoče predsednica Mariza Škerk in poudarila, da je slavnostni dogodek zgodovinskega pomena. Dvajset let po sprejetju zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost so se končno odprla vrata Feiglove knjižnice v Trgovskem domu. Po zapletenih prehodih je mogoče stopiti v nove prostore, kjer so nameščene “knjige, ki prenašajo kulturo, bogatijo človeka, odpirajo nova obzorja in utrjujejo samozavest ter srčno kulturo. Kot se odpirajo knjige, tako se bo tudi knjižnica odpirala celotni Goriški in širši skupnosti ter tako spodbujala kulturni pluralizem”. Odprtje knjižnice se ujema tudi z lepim dogodkom, je še povedala Mariza Škerk: prijateljski mesti Gorica in Nova Gorica sta bili izbrani za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025. “Veselje, ki je zajelo obe mesti, se mora spremeniti v čudovite skupne projekte”, pri katerih bo gotovo soudeležena tudi knjižnica. Inovativni, moderni prostori bodo gotovo privabili veliko obiskovalcev. Knjižnica naj tako postane “ne samo izobraževalno središče, ampak tudi prostor druženja in utrjevanja prijateljstva med pripadniki slovenskega in italijanskega naroda”. Predsednica se je zahvalila podjetjemu Friulana Costruzioni in Esse Zeta, posebno srčne besede pa je namenila knjižničarkam in še zlasti direktorici NŠK Luisi Gergolet.

Livio Semolič, ki mu je deželna uprava leta 2005 dala nalogo, da spremlja udejanjanje 19. člena zaščitnega zakona, je z velikim zadovoljstvom zatrdil, da ni šlo zgolj za odprtje novega sedeža knjižnice, temveč za odprtje goriškega Trgovskega doma. Pred 15 leti ni vedel, kaj ga bo čakalo, zavedel pa se je “pomembnosti in kompleksnosti” tega člena zakona 38/2001. Nato se je spomnil na prelomne trenutke in osebe, ki so odločilno pripomogli k uspehu projekta: posebno dragocena je bila na tej poti podpora, ki sta jo nudila prefekt Roberto De Lorenzo in, za njim, prefektinja Maria Augusta Marrosu. Glavni sogovornik pa je vseskozi bila – in je še vedno – Dežela FJK s svojimi odborniki, predvsem s Sandro Savino in Francescom Peronijem. “Danes začenjamo novo poglavje te zgodbe, goriškega Trgovskega doma, doma goriške multikulturnosti s pridihom Evropske prestolnice kulture, dveh Goric – enega mesta, prostora sožitja, kjer naj se prav vsi čutijo doma.” Naš prostor potrebuje take in podobne simbole, še bolj pa ljudi, ki bodo znali snovati prihodnost tega prostora, “kjer bo preteklost v domeni zgodovinarjev, prihodnost v rokah vizionarjev, ki znajo gledati onkraj sedanjih fizičnih in miselnih mej”. Pred devetimi leti je prostore dvorane v Trgovskem domu odpiral predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je ravno prejšnji teden bil pri italijanskem predsedniku Sergiu Mattarelli v Rimu, kjer je bil govor predvsem o naši narodni skupnosti in njeni prihodnosti. “Vse to nam daje veliko odgovornost”.

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je v svojem nagovoru poudarila, da je oživljanje dejavnosti na tem kraju izrednega pomena: “V stavbi, ki jo je po njenem odprtju leta 1904 zaznamovalo bogato in razvejeno delovanje Slovencev na Goriškem, se ponovno bere in govori slovenska beseda. Odprtje prenovljenih prostorov knjižnice Damirja Feigla, pomembnega primorskega pisatelja, s simbolnega vidika pomeni večanje vidnosti slovenstva v centru mesta Gorice, obenem pa prinaša nove možnosti spoznavanja bogastva slovenske kulturne in jezikovne tradicije, ki ta prostor žlahtni že stoletja. Da je mogoče sobivati v medsebojnem spoštovanju in sprejemanju enakopravnosti obeh narodov, pritrjujejo čezmejni evropski projekti, pa tudi uspešnost skupne kandidature Nove Gorice in Gorice za Evropsko prestolnico kulture.” Ministrica je med drugim poudarila, naj se enakopravnost obeh skupnosti na območju poselitve slovenskega avtohtonega prebivalstva odraža na vseh ravneh družbenega delovanja, ne le na kulturnem, temveč tudi na političnem: “Tu je vidna dvojezičnost, pravica rabe slovenskega jezika v javnem življenju, celovita podpora slovenskemu šolstvu in vsem dejavnostim, v katere se vključujejo mladi in starejši, sprejemanje, spoštovanje in zavedanje, da skupno sobivanje prostor v najširšem pomenu besede samo krepi in žlahtni, pa se mora odražati tudi v zajamčenem zastopstvu slovenske manjšine v zakonodajnih telesih. Slovenija je tu zagotovo lahko svetal zgled in spodbuda.” Prenovljena in sodobna knjižnica bo gotovo dala še dodatni zagon za delo v dobro slovenske manjšine in krepitev sobivanja obeh narodov v tem prostoru, je še dejala.

Senatorka Tatjana Rojc je dejala, da vsi, ki poznajo zgodovino, dobro vedo, kaj se je zgodilo s Fabianijevo stavbo. Zgrajena je bila, ko je bil pogled naših prednikov uprt v prihodnost, je povedala; vmes se je zgodil marsikateri tragični dogodek, a danes lahko spet gledamo naprej. Poslanec Guido Germano Pettarin je izrazil veliko veselje in čast, da se je lahko udeležil pomembnega slavja. Poudaril je, da sam ne pripada slovenski narodni skupnosti, temveč furlanski manjšini; in vendar čuti, da zato, ker gleda na Gorico in Novo Gorico kot na skupno mesto, ima kar dva župana – goriškega in novogoriškega. Goriški prvi občan Rodolfo Ziberna je prepričan, da je Trgovski dom, ki je zaživel v mestnem središču, izredna pridobitev za vso Gorico. Tudi tokrat je z navdušenjem omenil izzive našega mesta v duhu Evropske prestolnice kulture. To je za ves naš prostor izredna priložnost, da vsej Evropi pokažemo, kako je lahko državna meja kraj, kjer se ljudje srečujejo. Župan Mestne občine Nova Gorica Klemen Miklavič pa je dodal, da Trgovski dom predstavlja pravo esenco prestolnice kulture. V nekdanjem sijaju mesta, ki ga v tem trenutku utrjujemo, se odseva to, kar so želeli videti evropski očetje.

V imenu Dežele FJK je odbornik za javno premoženje Sebastiano Callari povedal, da je ponosen, da je Dežela finančno sodelovala pri izredno lepem projektu sredi Gorice. To je izjemno sporočilo o potencialu tega mesta, ki skupno z Novo Gorico pošilja sporočilo o prihodnosti. Po rodu je sicer s Sicilije, v naši deželi pa se počuti doma. V prenovljeni knjižnici vidi prostor, ki daje novega zagona duhu prijateljstva in sodelovanja, ki združuje srednjeevropsko in sredozemsko dušo teh krajev. V tej stavbi so nekoč zažigali knjige, je še dejal, te pa so danes spet našle svoj dom kot izraz slovenskega naroda. Slovenci v Furlaniji Julijski krajini niso na tuji zemlji, “tu so doma!” Uradni del slavja z govori sta sklenila predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in predsednik SSO Walter Bandelj. Prva je poudarila, da bo Feiglova knjižnica pomemben mozaik v plejadi projektov, ki jih bo vodila Evropska prestolnica kulture, drugi pa je podčrtal, da je naslednji korak nujna pridobitev tretjega nadstropja stavbe, po možnosti še pred letom 2025. Poleg omenjenih so bili na slovesnosti prisotni še goriški prefekt Raffaele Ricciardi, konzul RS Peter Golob, deželni svetnik SSk Igor Gabrovec, sekretarka z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu Irena Vadnjal, direktor Posoške knjižnice Marco Menato, direktorica Goriške knjižnice Franceta Bevka Irena Škvarč in drugi.

Pred glavnim vhodom na vogalu Trgovskega doma so po govorih v konferenčni dvorani predsednica NŠK Mariza Škerk ter župana Rodolfo Ziberna in Klemen Miklavič slovesno prerezali trak, slovensko in italijansko trobojnico. Pred tem je knjižnico blagoslovil škofov vikar za slovenske vernike na Goriškem Karel Bolčina, ki je izrazil željo, da bi se v tem kulturnem središču mladi izobraževali in razvili v osebnosti, ki bodo ponesle v prihodnost duha zgodovine. V spremstvu direktorice NŠK Luise Gergolet in arhitekta Dimitrija Waltritscha so si nato predstavniki oblasti in medijev ogledali nove prostore. V njih po novem hranijo okrog 60 tisoč knjig: v vogalnih prostorih so v glavnem otroške knjige, enciklopedije, turistični vodniki, učbeniki za učenje slovenščine in časopisi, na podestu so slovenska literatura, literarna kritika in leposlovje, v polkletnih prostorih, ki so tudi zelo lepo urejeni, pa vse ostalo.

Po uradnem slavju, ki je bilo namenjeno le ožjemu krogu, predstavnikom oblasti in medijev, je Feiglova knjižnica odprla vrata javnosti v ponedeljek, 19. aprila. Odprta je od ponedeljka do petka med 10. in 18. uro. Kdor vstopi vanjo, mora seveda spoštovati varnostne predpise.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme