Roman o plamenih na Balkanu

Piše: Mch

Delo je napisal časnikar iz Brescie Valerio Di Donato

Pred tridesetimi leti, 18. novembra 1991, je padel Vukovar. Takratno in poznejše dogajanje na tleh nekdanje Jugoslavije je še vedno prisotno v spominih tistih, ki so ga tako ali drugače doživeli. Da je tako, priča knjiga, ki so jo 8. novembra 2021 predstavili v tržaški knjigarni Lovat. Delo z naslovom Le fiamme dei Balcani (Plameni Balkana), ki je izšlo pri založbi Oltre Edizioni, je napisal časnikar Valerio Di Donato.

Avtor, s katerim se je na srečanju pogovarjala Rossana Turcinovich, se je rodil abrucijskim staršem in odraščal v Trevisu. Kot urednik zunanjepolitične redakcije časopisa Giornale di Brescia je službeno spremljal proces razkrajanja nekdanje federativne države. Tamkajšnja območja vojskovanja je večkrat obiskal kot član konvojev v tistih letih zelo dejavnih humanitarnih organizacij iz Veneta, ki so pomagali prizadetemu prebivalstvu. Odpravil se je tudi v Srbijo, da bi bolje razumel dogajanje. Pričel je globlje spoznavati družbene in zgodovinske problematike Balkana.

Istočasno naj bi tudi začel odkrivati njemu dotlej neznano poglavje eksodusa iz Istre, Kvarnerja in Dalmacije ob koncu druge svetovne vojne. Di Donato vleče v knjigi vzporednice med tem obdobjem in devetdesetimi leti prejšnjega stoletja. V obeh primerih je prihajalo do množičnih selitev prebivalstva. Posledice so bile za družine in območja, ki so se izpraznila, katastrofalne.

Roman, ki temelji na arhivskih raziskavah in fantaziji, govori o (pol)preteklem dogajanju prek opisov posameznih družinskih zgodb. Istrski optant, denimo, se po 20 letih vrne v rojstni kraj in pride v stik z docela spremenjenimi razmerami. Ob osamosvojitvi Hrvaške so mladi, ki so vpoklicani v vojsko, razpeti med domovinskim čutom (zaradi agresije JLA) in nacionalizmom. Kot znano, Zagreb leta 1991 začne vnovično uporabljati simbole nekdanje ustaške države tudi na območjih, kjer so Srbi bili v večini in so zamere ter sovraštva iz časa 2. svetovne vojne še prisotni. “Ker vojne med Srbi in Hrvati niso čutili kot svoje, se je kar 15 tisoč mladih Istranov izselilo v tujino. Vse do poznejše amnestije so bili obravnavani kot dezerterji.”

V Di Donatovi knjigi se med soudeleženimi odvijajo in prepletajo vojskovanja, ljubezenska razmerja, prijateljske vezi, politična, ideološka in nacionalna razhajanja ter sovraštva. Delo o tem običajno nepoučenemu italijanskemu bralcu razlaga protislovja in kompleksnost severnojadranskega ter balkanskega prostora. “Roman izpostavlja upanje v boljši jutri. Ker avtorja ne označuje nikakršna rodbinska vez z obravnavanima območjema, je njegovo pisanje objektivno,” so poudarili na srečanju. Na tem je med drugim tekla beseda tudi o “veliki škodi,” ki jo nacionalizem povzroča na narodno mešanih območjih, in “dvoumni vlogi hrvaške Cerkve, ki je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja blagoslavljala topove.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme