Goriška

“Rojen sem pod srečno zvezdo …”

“Rojen sem pod srečno zvezdo …”

Piše Katja Ferletič: Na kavi s knjigo / Gost Saša Rudolf

V Katoliški knjigarni na Travniku smo v sredo, 27. marca, na srečanju Na kavi s knjigo, poslušali uglednega gosta, javnega, kulturnega delavca in novinarja Sašo Rudolfa. Z njim se je pogovarjala novinarka Ivana Suhadolc, predstavila pa sta njegovo najnovejšo knjigo Moj RAI, peto po vrsti. Srečanje je bilo, kot po navadi, pod pokroviteljstvom Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, kavo pa je ponudilo tržaško podjetje PrimoAroma.
Saša Rudolf je maturiral na slovenski realni gimnaziji, nato se je vpisal na fakulteto za politične vede na tržaški univerzi. Med letoma 1966 in 1968 je bil najprej pokrajinski svetovalec, izvoljen na listi Slovenske skupnosti, nato pa pokrajinski odbornik. Rudolf je pri informativnih oddajah Radia Trst A začel sodelovati leta 1966. Leta 1969 je bil sprejet v službo kot stalno nastavljeni časnikar, urejeval je dnevno športno radijsko rubriko in se je kmalu uveljavil kot poročevalec z velikih mednarodnih športnih prireditev. Leta 1996, ko se je slovenska redakcija RAI osamosvojila, je bil imenovan za glavnega urednika. V svoji dolgi in bogati karieri je veliko prepotoval svet, spoznal in doživel je marsikaj in se pogovarjal s pomembnimi osebnostmi – “Vsako potovanje je tudi nekaj izven športnega dela, je spoznanje novega sveta. Odkrivanje je zelo lepo, med vsakim potovanjem postanemo bolj človeški, vedno spoznamo nekaj novega in človek, ki se ukvarja z novinarskim poklicem, mora biti do skrajnosti radoveden”! O nekaterih pomembnih izkušnjah iz svojega delovnega življenja, o svetovnih in krajevnih dogodkih, katere je spremljal kot novinar, poroča v svoji knjigi Moj RAI, ki je izšla v samozaložbi.
Saša Rudolf je bil v mladih študentskih letih strasten politik, to strast, ki jo je podedoval po očetu, prof. Ivanu Rudolfu, pa je kmalu zamenjal z ljubeznijo do novinarstva, dobil je “službo, ki je lepa, ki te zadovoljuje, ki ti da marsikaj”. Na vprašanje Ivane Suhadolc, kakšen nasvet bi dal mlademu človeku, ki hoče postati novinar, je odgovoril: “Potrebni so volja do garanja, poznati primerne ljudi, ki ti lahko pomagajo, in končno tudi precej sreče”. Med pogovorom je namreč večkrat priznal, da je rojen pod srečno zvezdo, marsikdaj je bil v središču tudi nevarnih svetovnih dogajanj, vse pa se je vedno dobro izteklo. Leta 1969 je bil npr. v Banja Luki, na kraju, ki ga je prizadel hud potres, in v svoji knjigi opisuje, kako so tedaj delali, kakšen je bil svet brez digitalne tehnologije, kako je moral vsak dan s prizorišča potresa v Zagreb, ker je imel možnost samo tam zmontirati svoj prispevek, pregledati posneti material in ga poslati v Italijo na državno televizijo: “Dobro se spominjam najhujšega potresnega sunka, ki smo ga posneli v živo z našo ekipo. Tedaj so se neka vrata sesula in en zidak se mi je zabil v rebra. K sreči sem v tistem trenutku nosil šest kilogramov težak registrator Nagra, ki mi je rebra ubranil, da se niso vdrla, ampak samo počila. Vsi smo bežali, pohodili smo se, a naši posnetki so se potem znašli po vseh medijih”. Avtor se je na srečanju spomnil, kako je bil leta 1980 v Ljubljani, kjer je iz bolnišnice poročal o bolezni predsednika Tita, in kako so mu v zameno za informacije ponudili intervju s članom Titovega zdravniškega koncila – intervjuja ni naredil. Poročal je tudi, kako so brneli telefoni v času vojne v Sloveniji, kako so se morali slovenski časnikarji ob rednem delu ukvarjati tudi s prevajanjem v italijanščino, med tem so hoteli tudi govoriti o vojni s svojega zornega kota – celotna redakcija se je tedaj zelo vestno lotila dela, v dveh letih so pripravili več kot 1.000 televizijskih prispevkov in več kot 12.000 radijskih oddaj. Saša Rudolf nam je pripovedoval o srečanju z gospodom Taborjem, lastnikom tedanjega največjega rudnika srebra na svetu, ki ga je doživel v Denverju leta 1989, ko je spremljal svetovno prvenstvo v smučanju, in o naključni najdbi knjige Johna (Janka) Rudolfa. Zaustavil se je tudi pri analizi sedanjega časa in politične slike Evrope. Po avtorjevem mnenju v času, ko se spet gradijo meje in miselne pregrade, populisti in sovranisti imajo pomembno vlogo, vabijo ljudi in kvarijo svetovna upanja in načrte. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji

04.04.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!