Aktualno

Revitalizacija zgodovinskih stavb s pomočjo javno-zasebnega partnerstva

Revitalizacija zgodovinskih stavb s pomočjo javno-zasebnega partnerstva

Evropski projekt Restaura

Leta 2016 se je začel evropski projekt RESTAURA – Revitalizacija zgodovinskih stavb preko shem javno-zasebnega partnerstva (program transnacionalnega sodelovanja Srednja Evropa 2014-2020), sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, ki je usmerjen v spodbujanje učinkovite uporabe javno-zasebnega partnerstva za obnovo in revitalizacijo zgodovinskih stavb v srednjeevropskih državah. V projekt so vključeni partnerji iz Poljske, Slovenije, Hrvaške in Slovaške, torej iz držav, kjer se veliko zgodovinskih stavb nahaja v slabem materialnem stanju in kjer je uporaba omenjenih shem zaradi različnih vzrokov slabo razvita.
Cilj projekta RESTAURA, ki bo trajal do maja 2019, je identificirati, preveriti in promovirati dobre prakse javno-zasebnega partnerstva na primeru zgodovinskih stavb. Ob omejenih javnih proračunih lahko ta mehanizem prispeva k ohranjanju slovenske in srednjeevropske materialne kulturne dediščine. V okviru projekta se tako razvijajo posvetovanja s ključnimi deležniki, strategije in drugi pomembni dokumenti, akcijski načrti, pilotne akcije, delavnice za ključne deležnike, itd. S tem se namerava dvigniti zavest o pomenu tega mehanizma ter poznavanje le-tega s strani ključnih deležnikov (lokalne skupnosti, podjetnikov, širše javnosti idr.) ter tako zagotoviti ohranjanje in valorizacijo kulturnih spomenikov in zgodovinskih stavb nasploh.
Kaj je javno-zasebno partnerstvo?
Gre za dokaj kompleksen mehanizem, ki je v slovenskem prostoru slabo poznan in neredko tudi predmet napačnega razumevanja. Mehanizem vpeljuje na področje izvajanja javnih storitev in izgradnje javne infrastrukture precej prednosti kot na primer razbremenitev javnih proračunov ter večjo učinkovitost izvedbe. Bistvo javno-zasebnega partnerstva je učinkovito sodelovanje javnega in zasebnega sektorja na področju javne infrastrukture in storitev. Evropska komisija je že leta 2009 izpostavila, da javno-zasebno partnerstvo lahko prispeva k izhodu iz krize. Žal se v Sloveniji javno-zasebno partnerstvo pogosto napačno enači s privatizacijo.
V Srednji Evropi še ni veliko primerov javno-zasebnega partnerstva na področju ohranjanja kulturne dediščine. Izpostaviti velja dobro prakso obnove palače Varaždinske županije v Varaždinu iz leta 2006. Palača, ki izvira iz 18. stoletja, je ostala v javni lasti. V razmeroma kratkem času jo je obnovil zasebni partner, ki se je tudi zavezal, da bo stavbo vzdrževal dvajset let. To je ključnega pomena, saj prispeva h kakovnostni in gospodarni obnovi. V zameno za to županija zasebniku plačuje uporabnino.
Na področju javno-zasebnega partnerstva se Slovenija v okviru Evropske unije uvršča med manj razvite države. Podobno velja tudi za določene druge države srednje in vzhodne Evrope. Pri projektu sodelujejo trije slovenski partnerji, in sicer Mestna občina Nova Gorica, Fakulteta za poslovne vede ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Na pomen projekta kaže tudi vključitev treh pridruženih partnerjev, Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Slovenske škofovske konference ter Nadškofije Ljubljana. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

Neva Makuc in Petra Kolenc,
Zgodovinski inštitut Milka Kosa,
Raziskovalna postaja ZRC SAZU v Novi Gorici
Nataša Kolenc,
Mestna občina Nova Gorica

02.12.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 Noviglas, Vse pravice pridržane!