Resnost in odločitev
Človeštvo se sooča z mnogimi zemeljskimi katastrofami, segrevanjem ozračja, onesnaževanjem okolja, pa tudi s terorizmom, gospodarsko krizo, napetostjo med religijami, kulturami in civilizacijami. Nekateri se ob tem sprašujejo, kakšen je Bog, ki vse to vidi in dopušča. Drugi bežijo v odsotnost, nasilje, črnogledost. Nič ne bo več tako, kot je bilo. Čeprav še vedno obstaja nasprotovanje vsemu, kar je resnično, pristno in živo, se že kažejo znamenja, ki govorijo o prehodu in spremembi, obenem pa je ta čas tudi priložnost za budnost, solidarnost ter zvestobo. Ni se mogoče skriti pred odgovornostjo za obnovo življenja, zato je še toliko bolj pomembna vera, da vztrajamo v majhni skupnosti in ne odstopimo iz duhovnega boja. Zlasti, da se ne damo zmesti ob krivicah, zlu, ko nas zasmehujejo in prepričujejo z lažjo. Ne smemo kloniti ob tistih, ki padejo, pa čeprav so ugledni in pomembni. Jezus pravi, naj se ne damo premotiti od teh dogodkov, da bi izgubili upanje. Spodbuja nas z blagodejnimi besedami: Ne bojte se, jaz sem svet premagal.
Prisotnost kristjanov v slovenski družbi bi morala nositi to sporočilo. Tudi če se nam podira država in tonemo v hudo ekonomsko ter moralno krizo, ne smemo obupati in se umakniti. To ni čas za utapljanje, beg in kompromise, ampak za budnost in pogum v solidarnosti. Pomembno je, da okrepimo vero v Gospoda, ki je gospodar časov in dopušča krize, da bi se prečistili v svoji misli ter delovanju, da bi napuhnjena veja ponižno sprejela dejstvo, da mora živeti z drevesom, drugače ne bo preživela. Pri tem so pomembne molitev in tiha zvestoba ter pozorna ljubezen. Tako bo luč evangelija zasvetila na obrazih ljudi in bodo njene žarke ponesli v družine, družbo in povsod, kjer se odvija življenje. V peči apokalipse bo zgorel plevel laži, sebičnosti in zla, zasvetila pa se bo zlata pšenica poštenosti, dobrote in ljubezni.