Resnično se bomo potrudili v korist vsem someščankam in someščanom!

Piše: Matevž Čotar

Pogovor / Peter Močnik, kandidat SSk na listi TS 21-26

V nedeljo, 3., in ponedeljek, 4. oktobra 2021, bodo v Trstu potekale občinske volitve. Stranka Slovenska skupnost se je tokrat odločila, da bo s svojimi kandidati nastopila na listi TS 21 – 26, ki združuje levosredinske stranke (Občane, Socialistično stranko Italije, Živo Italijo in SSk) v podporo kandidatu Francescu Russu. O stanju in prihodnosti Trsta smo se pogovorili z glavnim kandidatom SSk, odvetnikom in profesorjem Petrom Močnikom.

Tri mandate ste zasedali mesto v občinskem svetu, zdaj ste dali spet razpoložljivost stranki; s kakšnimi občutki se vračate na občinsko politično sceno?

Občutki so res mešani. Po eni strani sem zadovoljen, da lahko še vedno pomagam pri izboljšanju življenja naših someščanov in rojakov, po drugi se pa zavedam, da se je v petnajstih letih svet dobesedno spremenil, pa tudi izbor ljudi, ki zasedajo mesta v upravah, je popolnoma različen od tistih, ki so bili v časih, ko je v Trstu županoval Illy. Ostajajo vrednote, na katerih smo zrastli in opravili včasih tudi lepe podvige. Upoštevajoč te korenine in vrednote mislim nadaljevati v primeru, da bi bil izvoljen.

Volitve bodo prav gotovo nenavadne, saj nas je v zadnjem letu zaznamovala pandemija, volilna kampanja je bila kratka in odziv volivcev je pod vprašajem …

Res je. Voditi volilno kampanjo v poletnih mesecih je popolnoma nenavadno in zraven je tudi vprašljivo, koliko ti ljudje sledijo, ko so si privoščili več kot zaslužen dopust po letu zapore. Ljudi verjetno še vedno skrbijo delo, zdravje, prihodnost otrok in javno življenje. Moram pa povedati, da smo se privadili na kampanjo po socialnih omrežjih namesto shodov na ulici in odziv ljudi ni bil slab.

Kako se je spremenil Trst v teh letih? V čem se je stanje poslabšalo, v čem izboljšalo? Kako pa je z našo narodno skupnostjo?

Dovolj mi je pomisliti, da smo z Illyjem načrtovali mesto za 230.000 in več prebivalcev, kot je bilo v letih pred prvo vojno, v zadnjih dvajsetih letih pa smo padli pod 200.000 prebivalcev. To že marsikaj pove o upravljanju in stanju mesta. Marsikatera tovarna in trgovina sta zaprli vrata, ne samo zaradi pandemije. Ob koncu Illyjevega mandata smo odprli v celoti predelano četrt starega mesta, ki je danes polna lepih stanovanj, parkirišč, hotelov in B&B, javnih lokalov, trgovin in obrtnikov. Po petih letih dosedanje uprave pa nimamo niti še tramvaja za Opčine.

Podobno je z našo narodno skupnostjo: v času Illyja smo dobili zaščitni zakon, v zadnjih letih se borimo za vsako dvojezično tablo. Odbornica za šolstvo je polemizirala z mano po televiziji, kaj je vsega storila za slovenske šole, pa je samo pripeljala do konca to, kar so drugi nastavili v upravi pred njo; po treh njenih mandatih še nimamo niti drugega oddelka slovenskih jasli. Sedanji župan pravi, da je pripeljal greznice na Kras, načrti in dela pa so se začeli pred njegovo upravo, dokončala jih je normalno komunala. Avtobusne proge na Krasu so slabe, manjkajo zdravniki, občina pa si ni belila glave, da bi posegla in to skušala popraviti. Pomislimo še na nerešen odnos do skupne lastnine jusov in srenj, kjer se uprava obnaša kot v 19. stoletju, v bistvu kolonialistično. Pristanišče spreminjajo v mestno četrt in v gozd na pomolih, namesto da bi tja postavili podjetja in s tem pridobili delovna mesta. Skratka, vizija razvoja mesta je upadla in si bo treba krepko zavihati rokave, da se bo kaj popravilo.

SSk se je nazadnje odločila, da bo nastopala na listi TS 21-26. Kaj bi povedali o listi, ostalih kandidatih in levosredinskem županskem kandidatu Francescu Russu?

Lista TS 21-26 je v bistvu koalicija več strank in gibanj; privolili smo v sodelovanje z njo tudi zato, ker smo po 30 letih ponovno prisotni na glasovnici s svojim simbolom, in to velja samo za Slovensko skupnost, ostale stranke ali gibanja nimajo simbolov. DS se je odrekla povezavi z nami. Podpiramo pa vsi istega županskega kandidata, Francesca Russa, ki ima bogate izkušnje kot senator in deželni svetnik, po poklicu je profesor na univerzi v Vidmu in je bil tudi med upravitelji raziskovalnega območja, torej pozna uprave na raznih nivojih in ima vsaj strategijo za ponoven zagon Trsta. Pri njem se poznata generacijska razlika in obstoj nekega globalnega načrta, neke vizije za prihodnost, kar pogrešamo pri dosedanjemu županu.

Katere so glavne programske točke stranke Slovenska skupnost? Kaj je treba narediti, da bo Trst imel takšno svetlo prihodnost, kakršno si zasluži tako pomembno mesto?

Res je bil Trst včasih evropsko središče in ima vso pravico, da se vrne na svoj položaj, v korist mestu in celotni okolici.

Glavne točke našega programa, ki so postale del skupnega programa, so naslednje:

– zagotoviti je treba, da se v celoti spoštujejo in uresničijo pravice naše narodne skupnosti tudi v Trstu po vseh veljavnih zakonih;

– zagotoviti je treba celosten razvoj širšega tržaškega območja, ki se ne konča na Obelisku ali pri svetilniku, temveč gre od Tržiča do Kopra in do Krasa: zakaj ne bi uredili EZTS tudi za Trst in okolico?

– razviti je treba staro pristanišče, ki naj postane motor znanstvenega in gospodarskega sodelovanja;

– razvoj mora biti v sozvočju s spoštovanjem okolja – pomislimo le na prevoze (npr. openski tramvaj), na ureditev prometa in na razvoj podeželja (npr. aktivno sodelovanje pri LAS in dogovor z jusi);

– kulturna dejavnost in šole rabijo konkretno podporo;

– predolgo čakamo na ureditev toponomastike v prid našim zaslužnim ljudem.

V tej kratki volilni kampanji smo imeli srečanje okoli tematike razvoja v okviru digitalnih sredstev, srečanje z raznimi vaškimi organizacijami, s predstavniki skupne lastnine in pa specifično s predstavniki Kmečke zveze in Las Kras, kako razviti kraški del Trsta.

Naša skupnost je še vedno premalo ovrednotena in večkrat pride do nepotrebnih sovražnosti. Nekateri nas obravnavajo kot nevarnost in ne kot bogastvo … Kaj lahko še naredimo na tem področju?

Moram povedati, da se je stanje vsaj deloma umirilo. Problem predstavlja skrajna desnica, a tudi bolj zmerna nam ne bo preveč naklonjena. Poznajo se še usedline tržaškega nacionalizma in iredentizma, in to tudi pri marsikateri sredinski stranki. Pomislimo samo na dejstvo, da je tabla prof. Martina Jevnikarja “slučajno” edina izginila iz tržaškega kopališča Topolini in je niso še nadomestili. Obljubili so, da jo bodo čim prej; bomo videli, kdaj se bo to  zgodilo. Vsi kandidirajo Slovence, a glavno je, da se jih ne izvoli preveč, in veliko število kandidatur ne koristi zaradi razprševanja glasov. Glede funkcij, ki bi jih lahko Slovenci zasedali, pa pomislimo na to, da te podjetja cenijo za to, kar veljaš, v krajevni politiki žal ni še tako. Slovenskih odbornikov smo v zadnjih desetletjih v Trstu videli bore malo, čeprav imamo na razpolago tudi zelo sposobne osebe. V teh zadevah smo sicer včasih tudi sami krivi: če bi bili med seboj bolj složni, tudi v politiki, bi marsikaj dobrega opravili.

Sedanja uprava je imela zelo malo posluha za kraje, ki so nekoliko oddaljeni od središča mesta. Včasih se občinska uprava obnaša, kakor da bi kraške vasi ne spadale k občini. Stranka pa vedno poudarja, kako so te vasi pomembne in kako je pomembna vloga rajonskih svetov …

Odnos do Krasa je v tej upravi še vedno izletniško-meščanski, brez pravega posluha za resnične potrebe ljudi, ki živijo na Krasu in se tu preživljajo prav s tem območjem, ki ne more biti samo zelenica za sprehode ali rezervat za merjasce. Vsi si polnijo usta z naravo, a večkrat samo zato, da dobijo dobro osmico ali kraj za brcanje žoge. Prave kulture uporabe območja ni. Dovolj je, da pogledamo sedanji občinski prostorski načrt in ga primerjamo s tistim, ki je bil izdelan v času župana Illyja, kjer so domačini s svojimi svetniki resno in tvorno sodelovali.

Za kmetijstvo in razvoj okolice v zadnjih desetletjih se ni nič predlagalo, isto velja za turizem, ki ni vezan strogo na mesto, saj je tudi na Krasu in v okolici veliko zanimivosti, ki niso ovrednotene, na primer ni mreže etnografskih zbirk, ki bi jih turisti lahko obiskali, ni zaščite za krajevne proizvode ali ni zanimanja za odpravo birokratskih vezi, ki brez potrebe bremenijo tudi najmanjše opravilo, pa naj bo kmeta ali obrtnika ali ko gre za razna dela. Podeželje okoli Trsta ima velik potencial turistične ponudbe, tuje revije se tega zavedajo, celo Wall Street Journal je v zadnjih časih večkrat pisal o Trstu in Krasu, Trst pa se očitno tega še ne zaveda.

Zato so rajonski sveti pomembni, saj so edini, ki odražajo resnično voljo ljudi, česar se zavedajo tudi osebe, ki so se na Kras preselile iz mesta in so ravno tako zapostavljene.

Nazadnje še poziv za volivce …

Čaka nas veliko dela in zato resnično zaupamo v naklonjenost volivk in volivcev, saj bi bilo hudo, ko bi stranka Slovenska skupnost s svojimi predstavniki izpadla iz občinskih in rajonskih svetov prav takrat, ko se je ponovno pojavila s svojim simbolom in ko lahko sodeluje pri prenovi tržaške občine.

Zato zares vabim volivke in volivce, da 3. in 4. oktobra oddajo glas za ekipo slovenske stranke tako, da na oranžni glasovnici prekrižajo simbol “TS 21-26”, ki je na desni strani volilnice, v skupini list, ki podpirajo županskega kandidata Francesca Russa, in zraven zapišejo preferenco, lahko tudi dvojno, če glasujejo za moškega in žensko, se pravi priimek podpisanega in tistega od ene izmed štirih žensk, ki kandidirajo z mano.

Za rajonske svete pa so naši kandidati prisotni na listi “Punto Franco” in zato naj se na tej glasovnici prekriža ta simbol in zraven zapiše priimek kandidata, ki kandidira za okrožje, kateremu pripadajo posamezni volivke in volivci.

Ne bo vam žal, resnično se bomo potrudili v korist vsem someščankam in someščanom.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme