Resnično ni razloga, da ne bi bili ponosni, da smo Slovenci

Piše: Katja Ferletič

SREČANJA POD LIPAMI 30 let zglednega varstva manjšin

Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič sta v četrtek, 11. februarja, organizirala spletno srečanje, na katerem je bila gostja ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch. S časnikarjem Matevžem Čotarjem se je pogovarjala o politiki zaščite narodnih in jezikovnih manjšin, ki jo udejanja Republika Slovenija.

Dr. Helena Jaklitsch je svojo vlogo na uradu prevzela lani, prav v času začetka epidemije. Spregovorila je o ovirah in omejitvah in o iskanju novih načinov dela, veselila se je lanskih poletnih obiskov pri vseh štirih zamejskih skupnostih, prvega srečanja v videmski pokrajini in potovanja v Nemčijo. Povedala je tudi, da dogajanja znotraj slovenske vlade in napadi opozicije prav gotovo niso v pomoč v tako posebnih trenutkih. “Opozicija je zelo kritična in že od prvega dne meče polena pod noge,” po njenih besedah to ni državotvorna drža, ni zrel način obnašanja v tako težki situaciji.

Ministrica si je lani veliko prizadevala za našo narodno skupnost in bila prisotna tudi ob dogodkih v Narodnem domu in pri srečanju dveh predsednikov. To so bili zelo pomembni dogodki in sama pravi, da je hvaležna, ker je imela priložnost biti zraven. Lani je urad vlade, kljub težkim trenutkom, zagotovil še višje prispevke Slovencem v zamejstvu in po svetu. Med drugim želi okrepiti dogovore na področju odprtja slovenskih jasli in sodelovanja z mladimi zamejci, ki si želijo študirati in opravljati delovno prakso v Sloveniji.

Medtem ko se slovenska manjšina v Italiji trudi, da bi prišla do svojega političnega zastopnika v italijanskem parlamentu, je ministrica prepričana, da je Slovenija z varstvom in zagotavljanjem pravic italijanske in madžarske manjšine odličen primer dobre prakse. Pravice manjšin so zagotovljene v slovenski ustavi v pričakovanju določene recipročnosti v drugih državah, kjer živi slovenska manjšina, “žal pa se pričakovanja še niso uresničila,” je priznala. Manjšine imajo v Sloveniji pravico zastopstva v političnih organih, zagotovljenega predstavnika v državnem zboru in v občinskih svetih na dvojezičnih območjih, imajo tudi dvojno volilno pravico, kar je “svetovni unicum”. “Želela bi, da bi Italija pogledala, kako mi varujemo manjšinske pravice, in bi temu sledila.”

V narodnih skupnostih izven meja je serija dejavnikov, ki vplivajo na preživetje in razvoj, jezik je med temi na prvem mestu. Urad spremlja in spodbuja uporabo jezika, glavno vlogo pa ima pri tem manjšina sama, ki “mora jezik suvereno in samozavestno uporabljati”. Tudi kvalitetno slovensko šolstvo je bistven element, steber za ohranjanje slovenščine, in že malčki morajo imeti zagotovljeno možnost, da krepijo znanje jezika. Ministrica je pohvalila našo skupnost: “Velika pohvala slovenski manjšini za širok nabor obšolskih dejavnosti. Da imajo otroci, ko zapustijo šolo, veliko dejavnosti, kjer lahko v sproščenem vzdušju govorijo slovensko.” Urad s finančno podporo in ozaveščanjem skrbi za ovrednotenje slovenskega jezika tudi pri gojenju širokega in bogatega kulturnega delovanja, podpira izhajanje medijev, ne samo papirnatih izdaj, ampak tudi sodobnih medijev na spletu.

Prisotnost manjšin na določenem območju gotovo vpliva tudi na bilateralne odnose med državami – države so bolj zainteresirane za čezmejno in obmejno sodelovanje, za krepitev obmejnega prostora. Za dobre dvostranske odnose si prizadeva tudi Tomaž Kunstelj, slovenski veleposlanik v Rimu, ki je prisotne na četrtkovem srečanju lepo pozdravil. “Interes matične domovine je, da manjšina prosperira,” je še dodala ministrica, naša narodna skupnost pa mora biti enotna v bistvenih, ključnih vprašanjih za manjšino – “vse strani morajo najti nekaj, kar vsi skupaj zagovarjajo. V ključnih temah mora biti narodni interes nad vsako strankarsko in svetovnonazorsko dimenzijo. To Slovenija pričakuje. Z veseljem vidimo, da se predsednika krovnih organizacij trudita in iščeta skupne točke, rešitve.” Urad želi, da se manjšina čim bolj gospodarsko razvija, v tem lahko veliko naredi sama, brez kompleksov manjvrednosti do večinskega prebivalstva, “resnično ni razloga, da ne bi bili ponosni, da smo Slovenci. Naša zgodovina je izjemna. Še vedno smo tukaj, še vedno govorimo slovenski jezik!”

Manjšina mora jasno izraziti in artikulirati potrebe in zahteve, pri tem pa bi za njeno zaščito lahko naredila več tudi Evropa. Ministrico je zelo razočaralo, da pobuda Minority SafePack, ki jo je urad podpiral, čeprav je bila civilna iniciativa, ni prinesla sadov – čez milijon podpisov ni bilo dovolj in evropska komisija je v bistvu navedla, da na področju zaščite narodnih in jezikovnih manjšin ne bo naredila ničesar več, kar je že načelno sprejeto. Po drugi strani pa je dr. Helena Jaklitsch kritično izrazila svoje razočaranje zaradi zelo nizke podpore naše skupnosti evropski državljanski pobudi za kohezijska sredstva. Po njenem mnenju morajo manjšine aktivno sodelovati in pokazati zanimanje pri takih pobudah, da bo tudi Evropa bolj naklonjena upoštevanju zahtev manjšin. “Želim si, da bi naš standard pri zaščiti manjšin postal evropski standard,” je še povedala ministrica, ki se veseli tudi skupnega nastopanja Nove Gorice in Gorice kot evropske prestolnice kulture za leto 2025. Tudi slovenska narodna skupnost v Italiji bo lahko pokazala svojo pestrost, “prizadevamo si, da bi se slovenski prostor ne končal na državnih mejah … Glas o sodelovanju Slovenije in Italije bomo lahko nesli po Evropi in ga pokazali kot primer dobre prakse. Veliko imamo pokazati,” je sklenila.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme