Reforma pokrajin je nevarna igra proti slovenski narodni skupnosti

Vlada prof. Maria Montija je 6. julija odobrila zakonski odlok št. 95/2012 o ureditvi porabe javnih sredstev, t. i. “spending review”. Senat in Poslanska zbornica sta nato zakonski odlok potrdila. 15. avgusta je italijanski Uradni list objavil zakon, s katerim je vladni odlok stopil v veljavo.
Posebno pozornost je vzbudil 17. člen zakonskega odloka 95/2012, v katerem je predvideno zmanjšanje števila pokrajin. V njem so določeni kriteriji, po katerih se lahko ena pokrajina ohrani ali pa jo je treba združiti z drugo. Po novem naj bi nove pokrajine morale imeti najmanj 350.000 prebivalcev in meriti vsaj 2.500 kvadratnih kilometrov. To pa za deželo Furlanijo Julijsko krajino pomeni ukinitev pokrajin Gorica in Pordenon. Tržaška pokrajina bi se rešila, ker je Trst glavno mesto dežele. Videmska pokrajina pa ustreza navedenim kriterijem.
Ukinitev pokrajin je eden izmed posegov za omejitev stroškov državne uprave. V javnosti se je obnovila živahna razprava glede prihodnosti pokrajin; na njej so se pojavila različna mnenja. Obenem je bilo postavljeno ustavno vprašanje, saj so pokrajine zapisane v ustavi. Razsodba ustavnega sodišča naj bi bila znana 6. novembra. Pri tem je pomembno vedeti, da je javno mnenje za ukinjanje pokrajin, proti temu pa so javni upravitelji.
Dežela Furlanija Julijska krajina, ki ima na tem področju avtonomijo, je začela postopek za reformo pokrajin. V Deželnem svetu FJk so ustanovili posebno paritetno komisijo, ki mora pripraviti osnutek reforme. Komisija je začela dela v drugi polovici avgusta in sedaj potekajo avdicije, na katerih nastopajo tudi predstavniki slovenskih organizacij civilne družbe ter slovenski izvoljeni predstavniki v pokrajinskih svetih Gorice in Trsta.
V razpravo o reformah pokrajin v deželi FJk se je aktivno vključila tudi Slovenska skupnost, zbirna stranka Slovencev v Italiji. Na pokrajinski ravni zastopata SSk Mara Černic, podpredsednica Pokrajine Gorica, in Maurizio Vidali, predsednik Pokrajinskega sveta za Tržaško. Poleg njiju sedijo v obeh ustanovah še drugi Slovenci, kar zagotavlja slovenski narodni skupnosti pomembno politično predstavništvo. Prav pokrajine so na ravni izvajanja zaščite, ki jo predvideva državna in deželna zakonodaja, naredile največ. To pa je bila spodbuda, da je SSk sklicala zasedanje razširjenega deželnega tajništva, na katerega so bili povabljeni tudi izvoljeni upravitelji SSk. Zasedanje je potekalo v torek, 28. avgusta 2012, v dvorani pevskih zborov v Devinu. Omizje, ki je izreklo politična in upravna stališča, so sestavljali Damijan Terpin, Igor Gabrovec, Mara Černic in Maurizio Vidali.
Damijan Terpin: reforma pokrajin je nevarno krčenje
Zasedanje razširjenega deželnega tajništva se je začelo s posegom deželnega tajnika SSk Damijana Terpina, ki je takoj povedal, da predstavlja reforma pokrajin zelo nevarno krčenje in da se Slovenci premalo zavedamo resnosti stanja in namer, ki so prisotne na državnem in deželnem političnem prizorišču. Ukinjanje krajevnih javnih uprav je velik problem za narodne skupnosti, ki imajo ravno v teh organih največ možnosti za sodelovanje pri izvajanju zaščitne zakonodaje in pri upravljanju ozemlja, na katerem živijo.
Terpin je poudaril, da se v SSk zavedajo potrebe po reformah zaradi finančnih težav, vprašanje pa je, ali so napovedani rezi upravičeni. Pri tem se je Terpin vprašal, zakaj prihaja do rezov tam, kjer živimo Slovenci, medtem ko ostajajo nedotaknjene pokrajine v Dolini Aosta in na Južnem Tirolskem. Že to predstavlja verjetno neupravičeno diskriminacijo, ki bi morala biti poudarjena v Parlamentu. Na pobudo SSk so poslanci R. Nicco (Dolina Aosta) in S. Brugger ter K. Zeller (SVP) septembra lani predstavili dnevni red, ki ga je Parlament sprejel in v katerem piše, da zakonski in vladni ukrepi za omejevanje javnih izdatkov nikakor ne smejo prizadeti načela varstva slovenske narodne skupnosti v FJK, ki sloni na mednarodnih dogovorih in sami državni in deželni zakonodaji. Žal je to do sedaj edini tak poseg.
Deželni tajnik Terpin se je nato osredotočil na pristojnosti Dežele FJk. Na podlagi statutarne avtonomije, ki jo FJK ima predvsem zaradi prisotnosti slovenske narodne skupnosti, bi morala bolj aktivno poseči. Upravno razdelitev lahko ubrani tudi na podlagi mednarodnih pogodb, kar velja še posebno za Tržaško. Poleg tega pa sta tu tudi dve evropski konvenciji, ki ščitita manjšine, od katerih je eno Italija že ratificirala, za drugo pa poteka v Parlamentu postopek ratifikacije.
Terpin je končal svoj poseg, s tem da je podčrtal odločno prizadevanje SSk za ohranitev sedanje pokrajinske upravne ureditve. Katerakoli morebitna reforma pa ne sme znižati sedanjega nivoja zaščite, ki se kaže na ravni predstavništva Slovencev v pokrajinskih organih. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, ker je na deželnem političnem prizorišču veliko nejasnosti in v samih strankah so precejšnja nasprotna gledanja.
Maurizo Vidali: potrebujemo pokrajine z večjimi pristojnostmi
Maurizio Vidali, predsednik Pokrajinskega sveta za Tržaško, je svoj poseg začel s statističnimi podatki, ki kažejo, da so pokrajine tisti organ krajevne javne uprave z najnižjimi stroški. Bistveno večji strošek predstavljata Parlament in dežele. Določila reforme so sporna, saj naj bi po novem pokrajine dobile drugostopenjsko raven upravne enote. To pomeni, da bi pokrajin ne volili. Pokrajinske predstavnike bi imenovali župani. Pri tem bi Slovenci veliko izgubili, saj bi od možnih predstavnikov lahko dobili največ enega. Vidali je tudi podal poročilo o sestanku UPI (Unione Provincie Italiane) z vlado, ki se ga je udeležil.
Vidali je ožigosal ravnanje velikih občin, ki zagovarjajo ukinjanje pokrajin. Za ohranitev pa so male občine, ki ravno preko pokrajin dobijo pomembno pomoč za upravljanje določenih struktur in uslug. Pri tem je omenil, da je na avdicijah pri posebni deželni komisiji predstavil uspešen priziv, ki ga je SSk leta 1995 predstavila za bolj demokratično predstavništvo v tržaškem pokrajinskem svetu.
Mara Černic: nobenih reform na račun slovenskega predstavništva
Goriška pokrajinska podpredsednica Mara Černic je svoj poseg začela z ugotovitvijo, da Italija potrebuje reformo javne uprave. Sedanji italijanski javni sistem je neučinkovit, preveč je dvojnikov in navzkrižja pri pristojnostih. To se lahko reši z jasno preureditvijo pristojnosti, ne pa z ukinjanjem pokrajin, kar bi državo stalo bistveno več. Pomembno bi bilo, da bi se dežela držala svoje zakonodajne dejavnosti ter prepustila pokrajinam in občinam konkretno upravljanje ozemlja in uslug. Žal pa gre razprava v popolnoma drugo smer. Pokrajine so postale grešni kozel in namesto trezne ter strokovne obravnave problema smo priča populističnim izjavam.
Mara Černic je tudi predstavila svoj poseg na avdicijah, na katerih je zastopala Pokrajino Gorica, kar je pomembno priznanje. Poseg je osredotočila prav na prisotnost slovenske narodne skupnosti, ki bi bila najbolj oškodovana, če bi dežela uveljavila izvajanje določil vladnega zakonskega odloka 95/2012. Pri tem je dodala, da ne razume stališča za ukinitev pokrajin, ki ga zastopa goriški župan Ettore Romoli. Brez goriške pokrajine bi Gorica izgubila status glavnega mesta pokrajine in celo vrsto institucij ter struktur. Postala bi navadno obrobno mestece brez prave vloge in pomena.
Igor Gabrovec: politika se mora razjasniti
Deželni svetnik SSk Igor Gabrovec je v svojem posegu povzel potek avdicij, ki se vrstijo pri posebni deželni komisiji. Poudaril je kot sporno dejstvo, da hoče vlada ukiniti pokrajine preko zakonskega odloka. Pravno je to nemogoče. Podčrtal je, da je vsem jasno, kako so reforme potrebne, vendar je čas zelo neugoden, saj vse stranke že gledajo na volitve, ki bodo naslednje leto. Pričakujejo tudi bolj enotno stališče Demokratske stranke. Njena deželna tajnica in kandidatka za predsednico dežele Debora Serracchiani je dejala, da bo mnenje o reformi pokrajin povedala v naslednjih dneh.
V razpravo so se nato vključili še drugi člani tajništva in izvoljeni upravitelji. Pokrajinski tajnik za Tržaško Peter Močnik je označil ukinjanje pokrajin kot udrihanje po najšibkejših. Tako početje je neustavno, ker ukinja demokratično ureditev, saj prizadene ravno voljo volivcev ter pri tem ne upošteva specifike ozemlja. Bolj bi bila potrebna preureditev pristojnosti in pokrajinam bi morali zaupati večje upravne kompetence. Na koncu je še nekoliko izzivalno poudaril predlog, da če bi do reforme prišlo, naj se Dežela FJk oblikuje po zgledu Južne Tirolske in ima dve avtonomni pokrajini. Pokrajinski tajnik SSk za Goriško Julijan Čavdek je podčrtal veliko škodo, ki jo je goriškim Slovencem prizadela ukinitev rajonskih svetov. To bi se ponovilo, če bi prišlo do ukinitve pokrajin. Slovenci ne moremo sprejeti še dodatnega krčenja naših predstavniških mest. Brez njih bi postali navadna folklorna skupnost. Čavdek je predlagal vodstvu SSk, naj o tem seznani tudi evropske poslance, ki spadajo v skupino EFA, in naj koga izmed njih povabijo na obisk, da se seznani s stanjem. Rajonski svetnik Marko De Luisa je omenil vzajemnost s Slovenijo in se pri tem vprašal, kako bi ravnala Italija, če bi prišlo do ukinjanja katere izmed občin na slovenski obali. Pri tem je podčrtal primer ustanavljanja občine Ankaran. Drago Štoka, predsednik SSO, je pozval člane SSk, naj vztrajajo pri spoštovanju mednarodnih pogodb in pomenu prisotnosti Slovencev za statutarno avtonomijo Dežele FJk. Peter Černic, občinski svetnik v Sovodnjah, je poudaril pomembne vloge, ki jih pokrajine opravljajo za majhne občine, ki se veliko naslanjajo na pokrajinske strukture za urejanje številnih zadev. Mario Brescia, nekdanji predsednik rajonskega sveta v Štandrežu, pa je bil mnenja, da je potrebno o tem dogajanju obvestiti organe Republike Slovenije. Milko Di Battista, občinski odbornik v Števerjanu, je poudaril pomen pokrajin pri sodelovanju z majhnimi občinami.
Na koncu je potek srečanja povzel deželni tajnik SSk Damijan Terpin in napovedal, da bo SSk dala pobudo, da se o tej temi čim prej skliče zbor slovenskih izvoljenih predstavnikov. Nekaj pogovorov in dejanj je bilo že narejenih, kar je pozitivno. SSk pa mora do tega dne izoblikovati dokument, ki bo strnil mnenje SSk. Dokument mora vsebovati naslednje točke: predvidene reforme prizadenejo samo Slovence; katerekoli spremembe morajo upoštevati prisotnost slovenske narodne skupnosti in pri tem spoštovati državno zakonodajo in mednarodne pogodbe; ustaviti je treba negativno sosledje, ki se je pričelo z ukinjanjem gorskih skupnosti in rajonskih svetov ter se nadaljuje proti pokrajinam; slovenska narodna skupnost ne more biti ob forume za upravljanje; upravna avtonomija je ključna za učinkovito izvajanje zaščite; na vprašanje obstoja goriške in tržaške pokrajine je potrebno opozoriti vse pristojne organe Republike Slovenije.
Julijan Čavdek

Razširjeno deželno tajništvo stranke Slovenske skupnosti v Devinu

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme