“Referenčni dogodek v zamejstvu”

Pogovor / Mirko Ferlan o reviji Zlata grla

Spet je čas za veliki praznik otroškega in mladinskega petja v Kulturnem centru Lojze Bratuž. Vse je pripravljeno za 21. izvedbo revije Zlata grla, ki bo letos potekala 12. in 13. aprila. V pričakovanju na dogodke na programu smo pripravili intervju z Mirkom Ferlanom, ki kot dirigent zelo dobro pozna revijo in bo sodeloval tudi na letošnji izvedbi.

Kako si bil v preteklih letih vpleten v revijo Zlata grla in kako boš prisoten letos?

Pristopil sem čisto slučajno, pred leti, ko sem se začel ukvarjati z zborovstvom. Takrat so me povabili kot žiranta tekmovalnega koncerta. Z veseljem sem sprejel nov izziv, izkušnja je bila takrat zelo poučna.

Od takrat sem vsako leto sodeloval na tak ali drugačen način, najprej kot žirant, potem pa sem pristopil tudi v organizacijsko skupino v vlogi koordinatorja. V tistih letih sem spoznal različna tekmovanja in skušal tam pridobljeno znanje uporabiti tudi pri Zlatih grlih. Po nekaj letih sva se s tem ukvarjala skupaj z Matejo Černic, v zadnjih letih je ona bolj aktivna pri reviji, jaz pa še vedno ohranjam redni stik z društvom in se vsako leto udeležujem revije kot zborovodja.

Letos bom prisoten v dvojni vlogi. Kot dirigent MeMlPS Emil Komel bom sodeloval na Koncertu zlatih, na katerem bomo nastopili v družbi drugih dveh imenitnih skupin. Mladinsko skupino, ki spada v pevsko piramido glasbene šole Emil Komel, vodim že nekaj let in se vsako leto redno udeležujemo tekmovanj ter domov prinašamo dobre rezultate. Predstavljam si, da smo si s tem zaslužili nagrado v obliki sodelovanja na letošnjem otvoritvenem koncertu revije. (Zbor je v soboto, 6. aprila, prejel zlato priznanje na državnem tekmovanju mladinskih zborov v Celju.)

V soboto pa bom po nekaj letih spet član žirije, ki bo ocenjevala zbore na tekmovalnem koncertu Zlatih grl. Ta vloga mi je letos prav poseben izziv in se tega zelo veselim.

Revijo poznaš skoraj od prve izvedbe. Kako se je razvila v teh letih do danes?

Spomnim se, da so prve izvedbe potekale še na Vrhu sv. Mihaela, prvi tekmovalni koncert, na katerem sem sodeloval, pa je bil že v Sovodnjah, ker so organizatorji potrebovali večjo dvorano za veliko število pevcev in poslušalcev. Ko so tudi ti prostori postali pretesni, se je celotno dogajanje preselilo v veliko dvorano Kulturnega centra Lojze Bratuž, kjer se bo tudi letos odvijala revija.

Od takrat se je revija zelo razvila in postala referenčni dogodek v zamejstvu. Tako pobudo potrebujemo seveda zato, da damo zborom možnosti, da nastopajo, pa tudi da se pomerijo na tekmovanju, torej da pokažejo neko kvaliteto. Vsi, ki delujemo na tem področju, vemo, da so take priložnosti dragocene. Zbor goji druženje in razvija umetnost petja, je pa tudi šola življenja.

Končni rezultat na tekmovanju je seveda pomemben, ni pa vedno najbolj pomembna stvar. Najbolj dragocena je priprava pevcev, ki se potem prestavijo na pomembnem odru, se naučijo pravega pristopa, prave resnosti in skupnega dela za dosego istega cilja.

Spremembo v vseh teh letih je prinesel tudi trenutni pomlajen organizacijski odbor Zlatih grl, ki je bolj izobražen na področju organizacije dogodkov. Revija se je danes razvila v nekaj pomembnega, večjega, lepo organiziranega in to daje vtis nekega važnega in resnega dogodka, h kateremu gre pristopiti z določeno vnemo, pripravljenostjo in zrelostjo.

Če potegnem črto, je revija od začetka, ko je bila kot neki praznik petja, druženja, otrok, postala danes pomemben dogodek, ki ima svojo težo na glasbenem in umetniškem področju.

Revija je v prvih letih bila namenjena izključno slovenskim zborom iz Italije. Leta 2011 so se prijavili prvi slovenski zbori iz matice in od takrat je dogodek postal poznan v zborovskem svetu v Sloveniji. Danes pa je revija odprta vsem otroškim in mladinskim zborom iz Italije in Slovenije. Kako gledaš na to odpiranje? Je to negativno zaradi vedno manjšega števila zborov pri nas ali je druženje in spoznavanje soseda nekaj pozitivnega za kulturno in glasbeno udejstvovanje?

Zborovstvo se spreminja, to je dejstvo. V teh letih so nastali novi zbori, drugi so se razvili in povečali, tretji pa prenehali z delovanjem. Slovenskih zborov v Italiji je danes manj kot recimo pred pandemijo, mogoče tudi zaradi pomanjkanja ambicioznih in nadobudnih zborovodij. Ko sem jaz začel, se nas je kar nekaj potem začelo ukvarjati z zborovstvom tudi na višjem nivoju.

Samo s slovenskimi zbori takega dogodka ne bi bilo, ker je zborov vedno manj, pa tudi ker se isti zbori ne morejo vsako leto udeleževati iste revije. Prav je, da se preizkusijo tudi kje drugje in spoznajo kaj novega v drugačnih okoljih.

Bilo je nujno potrebno, da se taka revija odpre tudi drugim zborom. Na to gledam zelo pozitivno, kajti dolga leta smo bili zelo zaprti na tem področju. Nivo našega petja je bil vedno zelo visok zaradi naše tradicije, v zadnjih letih pa smo se zavedali pomena odpiranja, tudi ker se je italijansko zborovstvo zelo razvilo. Mislim, da bi morali še bolj sodelovati in se še bolj odpirati proti italijanskim pevcem in skupinam.

Kar se tiče slovenske strani, pa imajo tam večinoma šolske zbore in ti se redno udeležujejo tekmovanj, ker to predvideva tudi njihov šolski program. Revija danes ni poznana le na Primorskem, ampak po celi Sloveniji, letos so prijavljeni zbori tudi iz Ljubljane, Novega mesta, Ribnice. To je za zbore še bolj spodbudno, za organizatorje pa hvalevredna značilnost revije.

Glede na to, da je v zadnjih letih Gorica postala zelo čezmejna, je prav, da obstaja tak dogodek, na katerem ni pomembno, od kod prihaja zbor.

Na letošnji reviji bo krstno nastopil novonastali zbor Večstopenjske šole Gorica in na oder ponovno stopil zbor OŠ Ljubke Šorli iz Romjana. Kot dirigent in profesor se tudi sam ukvarjaš z otroki in dobro poznaš poučevanje glasbe v otroških letih. Kako lahko na otroka vpliva glasbena vzgoja v obliki šolskega zbora?

Kot pedagog, zaposlen na SCGV Emil Komel, opažam, da je še vedno premalo otrok, ki obiskuje glasbeno šolo. Obiskovanje pouka glasbe ne pomeni, da morajo vsi otroci postati glasbeniki, pomeni pa vzgojo k resnemu pristopu, k poslušanju, k razmišljanju in spoznavanju določene umetnosti in estetike pri glasbi. Petje je pri tem zelo pomembno, ker to lahko prenaša na zelo široko publiko.

Pomembno je, da otroci v šolah spoznajo glasbo, in petje je najlažji način. Zaradi premalo vpisov v glasbeno šolo so pobude, kot so šolski zbori in ukvarjanje s petjem v šoli, zelo dragocene. Mislim, da se to dogaja še vedno v premajhni količini predvsem zaradi pomanjkanja primerne izobrazbe kadra na tem področju. Večstopenjska šola Gorica in OŠ Ljubka Šorli sta danes pri nas zlati izjemi, ker se učiteljici izven šole ukvarjata s petjem in dodatno znanje in izkušnje prenašata tudi na otroke v razredu.

Deželno združenje USCI je prepoznalo to potrebo in pomen petja v šolah, zato je lani nastal nov projekt, ki spodbuja prav to dejavnost. Upam, da bo projekt uspešen in da se bo v prihodnje še razvil, pa tudi da bo to spodbuda za šolski sistem.

V sklopu 21. revije Zlata grla so si organizatorji letos zamisli tudi posebne delavnice za 4. in 5. razrede osnovnih šol z goriškega ravnateljstva z namenom vzbujanja zanimanja za petje in glasbo. Misliš, da jim bo uspelo?

Vse je zelo odvisno od pedagogov, ki bodo vodili delavnice. V vsakem primeru pa gre za lepo pobudo, ker se bodo otroci gotovo kaj naučili. S samo eno delavnico ne bodo postali glasbeniki, mogoče pa bo to jutro v njih zbudilo zanimanje in veselje do petja. Če se bo to zgodilo, se bodo potem lahko vključili v društvene ali druge zbore.

To je gotovo dragocena priložnost in izobraževalni trenutek za otroke, pa tudi za starše in učitelje, ki bodo preko malih udeležencev spoznali, kaj vse se otroci lahko naučijo v zelo kratkem času.

Kot rečeno, boš v soboto sedel za mizo žirantov in ocenjeval prijavljene zbore na tekmovalnem koncertu. Kaj pričakuješ od letošnjih udeležencev?

Pričakujem kakšno novo idejo, predvsem pri izbiri programa, pa tudi pri pristopu do skladb. Želim si, da bi zbori šli izven tradicionalnih kalupov in poskusili kaj novega. Nove ideje so zelo pomembne, da se bo zborovstvo lahko še vedno tako razvijalo. Včasih so ideje bolj posrečene, drugič manj, brez novih idej pa ne gremo daleč.

Žiranti prihajamo iz različnih okolij in imamo različne izkušnje, z mano bosta za mizo sedeli tudi Petra Habjanič Gregorc iz Ajdovščine in Jessica Lot iz kraja Fontanafredda. Mislim, da bo debata po koncertu zelo zanimiva, ker bo vsak predstavil svoje mnenje.

Pred koncem pa poglejmo v prihodnost. Kako bi si kot glasbeni pedagog in dirigent želel, da bi se Zlata grla razvila v prihodnjih letih?

Zlata grla lepo kljubujejo času. Za nami imamo tudi težke trenutke na tam področju, a revija je lepo spet poprijela za delo. Želim si, da bi bila Zlata grla še vedno dobra odskočna deska za zbore, ki si želijo še veliko narediti in pokazati. Upam, da bodo z njo še vedno rasli pevci, ki nas bodo v bodoče razveseljevali tudi na višjem umetniškem nivoju. Danes si publika želi kvalitetnih nastopov, tudi pri otroških zborih.

Kaj bi kot strokovnjak svetoval organizatorjem tega dogodka?

Svetoval bi jim, naj bodo čim bolj odprti do vseh skupin, ob tem pa naj bodo pripravljeni sprejeti nove pristope in nove ideje. Organizatorji naj vedno iščejo nadgrajevanje, naj vztrajajo po tej poti. Vem, da organizacija takih dogodkov ni najbolj enostavna, ker začetni odziv publike in širše javnosti ni vedno pozitiven. Ko pa vidijo, da je vse lepo organizirano in da so stvari res dobre, potem to sprejmejo in si celo želijo druge podobne pobude.

Novih idej se ne smejo bati. Ne smejo se ustaviti pri trditvi “smo vedno delali tako in tako mora bit”. To gotovo ni prava pot.