Redne državnozborske volitve bodo v nedeljo, 24. aprila 2022

Piše: Marijan Drobež

Teden v matični domovini

Slovenski državni poglavar Borut Pahor je v odloku o razpisu rednih državnozborskih volitev, ki ga je podpisal v sredo, 9. februarja 2022, o datumu le-teh odločil “po presoji vseh okoliščin in po posvetu s poslanskimi skupinami. 24. april je od vseh možnih datumov najboljša rešitev. V preteklih dveh letih smo veliko poslušali o predčasnih volitvah, a se vlada in državni zbor nista odločila za to možnost, zato bodo volitve redne. Takšna rešitev bo omogočila, da bo nova vlada lahko oblikovana še pred parlamentarnimi počitnicami.”

Predsednik Pahor je pri razpisu volitev upošteval postopek in dejanja, ki jih določa ustava, je pa kot izkušen politik in poznavalec razmer v državi strankam dal tudi nekaj priporočil o tem, kakšna naj bo predvolilna kampanja. “Upošteval sem zdravstvene razmere, kjer se ukrepi za zajezitev virusa rahljajo, saj so v minulih mesecih številne države v Evropi izpeljale volitve, in jih bomo lahko redno izvedli tudi pri nas. Upam, da bodo na volitvah vsi upravičenci imeli možnost oddati svoj glas, volilni rezultat pa bo moral biti brez vsake sence dvoma. Obveščam politično javnost in nasploh slovensko javnost, da bom mandat za sestavo vlade podelil tisti kandidatki ali kandidatu za predsednico ali predsednika vlade, ki bo med poslankami in poslanci užival potrebno absolutno večino, to je 46 glasov ali več.”

Pomenljiva in aktualna je Pahorjeva trditev, “da tako kot bo kdo zmagal, tako bo vladal. Ne bo mogoče zmagati z razdvajanjem, potem pa vladati s pozivanjem k sodelovanju in enotnosti.” Upamo si domnevati, da je imel v mislih tako imenovano Koalicijo ustavnega loka, v kateri štiri opozicijske stranke zavračajo sleherni stik s sedanjo vladno koalicijo, natančneje z Janezom Janšo in njegovimi. Z bojkotom grozijo tudi tistim majhnim strankam zunaj parlamenta, ki bi se z Janezom Janšo oziroma SDS samo pogovarjale. Sodeč po dosedanjem dogajanju, ni več upanja, da bi predvolilna kampanja postala strpna ter da bi potekala z obravnavo življenjsko in razvojno pomembnih vprašanj. Pri vseh strankah sta še vedno v ospredju ideologija in politika.

Zoran Potić, časnikar in urednik časopisa Dnevnik, meni, “da se v zavest razdeljene in skrajno napete slovenske družbe potihoma plazi črv nezaupanja tudi v poštenost volitev.” O poštenosti politikov pa razmišlja dr. Helena Jaklitsch, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Znana je po svoji izredni delavnosti in uspehih resorja, ki ga vodi. Takole pravi: “Ošpice dobim, ko koga slišim reči, da ne bo šel na volitve, saj da so politiki vsi isti. Nič niso vsi isti! O tem nas hočejo prepričati tisti, ki bi bili radi na oblasti vso večnost. Skratka, pamet v roke, pogledati in pretehtati, kaj je do zdaj kakšna stranka naredila – ne v besedah, temveč v dejanjih, potem pa na volitve.” Po vsebini in smislu ji pritrjuje Marta Jerebič, časnikarka Radia Ognjišče. Navaja: “Če smo odgovorni, pred mikrofon našega radia ne moremo vabiti ljudi, ki so na ulicah tulili in se nasilno obnašali; ne moremo vabiti ljudi, ki grozijo z vilami in baklami.” Pa še želja Sabine Obolnar, odgovorne urednice ženske revije Onaplus: “Veste, kaj si želim? Zase in za čim več ljudi. Da bi se zazrli vase. Globoko. Do drobovja in naprej. Da bi svoj prosti čas namenili iskrenemu pogovoru s samim seboj. Da ne bi samo tulili kot lačni volkovi ‘Hočemo lep, pravičnejši in boljši svet!’ Da ne bi zgolj opletali s kosmatim jezikom ‘Mi smo sprememba!’ Ampak, da bi tudi zares živeli življenje vrednega človeka.”

Predvolilna kampanja v Sloveniji postaja čedalje bolj srdita, žaljiva do posameznikov, v večini primerov celo sovražna, kar je zaznati skoraj pri vseh političnih strankah. Volitve bodo sicer prelomnega pomena, saj bodo državljani dejansko odločali, kakšno državo bodo imeli. Toda ne bodo povzdignjene na raven plebiscitarne odločitve. Plebiscit namreč pomeni splošno ljudsko glasovanje o kakem političnem vprašanju, kar pa volitve v demokratičnih državah niso.

Za povečanje napetosti na političnem prizorišču je znova poskrbel Branimir Štrukelj, najbolj znan sindikalni aktivist, ki je hkrati vodja Konfederacije sindikatov javnega sektorja ter Sindikata vzgoje in izobraževanja. Vladi je postavil ultimat, da mora do določenega datuma, in celo ure, vsem okoli 90 tisoč javnim oziroma državnim uradnikom povečati plače, kot je to storila s povišanjem plač zdravnikom in nekaterim skupinam drugih zdravstvenih delavcev. Vlada ponuja pogajanja, ker v proračunu nima razpoložljive milijarde evrov, kolikor bi stalo povišanje plač omenjeni kategoriji uradnikov. Toda Branimir Štrukelj ostaja nepopustljiv in raje še naprej grozi in izsiljuje. Dodajamo, da imajo v Sloveniji zaposleni v javnem sektorju zagotovljeno stalno varno zaposlitev, kar je v sedanjih kriznih časih velikega pomena. Branimir Štrukelj se je s svojim ravnanjem in stališči pač znova vključil v kampanjo zoper sedanjo vlado in posebej proti njenemu predsedniku Janezu Janši.

Edvard Kadič, ki je izvedenec za javno nastopanje in osebnostni razvoj, pa je v intervjuju za novo številko tednika Demokracija dejal, “da smo ljudje naveličani delitev, razdeljenosti. Obkladanje s fašizmom, z diktaturo, zatiranjem in nasiljem gre na živce vedno več ljudem. Glede Roberta Goloba, politika, ki nastopa in se predstavlja kot nekakšen rešitelj Slovenije, pa menim, da pri nastopanju pred volitvami tehnično ne bo imel težav, imel pa jih bo zaradi svojih osebnostnih potez in značaja.”

Politično levo usmerjeni mediji so zamolčali pomemben dogodek, ko je predsednik države Borut Pahor na povabilo papeža Frančiška obiskal Vatikan. Pogovori in slavja so bili posvečeni trideseti obletnici vzpostavitve diplomatskih odnosov med Svetim sedežem in Slovenijo. Mašo je v vatikanski baziliki, na grobu svetega Janeza Pavla II., daroval predsednik Slovenske škofovske konference, nadškof Stanislav Zore, z njim pa so somaševali kardinal Franc Rode ter več duhovnikov, ki delujejo ali so na študiju v Rimu.

Predsednik Borut Pahor se je papežu Frančišku zahvalil za podporo osamosvajanju in za priznanje nove države ter dejal, “da so se odnosi Slovenije z Vatikanom vedno ugodno razvijali, z vzponi in s padci.” Sedanje odnose sta ocenila za pozitivne. Pahor tudi upa, “da bo papež Frančišek lahko vsaj za nekaj ur obiskal Slovenijo, morda še letos.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme