Rebula je združila italijanska in slovenska Brda ter Vipavsko

Piše: Matevž Čotar

Spletna degustacija vinoteke Faladur

Faladur je zanimiva vinoteka in trgovina dobrot v Ajdovščini, katere lastnik je Matej Lavrenčič. Z ženo Nežo že več kot sedem let skrbita za promocijo lokalnih izdelkov, prodajo in degustacijo. Imajo namreč večji degustacijski prostor, v katerem organizirajo številne dogodke, pokušnje, izobraževanja, predavanja in lahko sprejemajo tudi večje skupine ljudi.

Na take dogodke smo sicer v zadnjem letu skoraj pozabili, saj se je življenje zaradi pandemije tako z delovnega kot rekreacijskega vidika popolnoma spremenilo. Pri Faladurju pa vseeno niso mirovali, zamislili so si zanimive spletne degustacije, ki spremljajo poslušalce v svet žlahtne kapljice in lokalnih dobrot. Vinoteka ima tudi dobro organizirano spletno trgovino, kjer je lahko vsakdo za posamezne degustacije kupi tudi paket vin pred predstavitvijo ali po njej (pred, če si želimo aktivno spremljati degustacijo, po, če nas je kakšno vino očaralo). Naslov zadnje spletne degustacije je bil Rebula brez meja, saj je bilo v ospredju prav čezmejno območje Italije in Slovenije.

V svet rebule sta nas popeljala Matej Lavrenčič in poseben gost, nam vsem znan gostilničar Avguštin Devetak z Vrha Sv. Mihaela. Degustirali so šest rebul iz Vipavske, Brd in Collia, in sicer kmetij Gradis’ciutta, Četrtič, Radikon, Fiegl, Primosic, Il Carpino in Svetlik.

Na spletni povezavi na italijanski strani je bilo prisotnih pet vinarjev, in sicer Robert Princic, Marko Primosic, Martin Fiegl, Franco Sosol in Saša Radikon ter seveda gostilničar Avguštin Devetak, na slovenski strani pa vinar Edvard Svetlik in pobudnik Matej Lavrenčič. Matej Lavrenčič in Avguštin Devetak, ki sta srečanje vodila, že dolgo let govorita o čezmejnosti in skupnem sodelovanju med slovenskimi in italijanskimi kmetijami. Pred začetkom je Devetak najprej opisal zgodovino in tradicijo družine Devetak, za tiste poslušalce, ki je ne poznajo, in sicer kako se je domača čevljarska delavnica spremenila najprej v pivnico in potem počasi v vedno bolj priznano gostilno, ki je zdaj poznana daleč naokrog. Velja seveda poudariti narodno zavest, ki je vedno močno prisotna v družini Devetak, in kako je družina pozorna, da je v vaškem hramu vse dvojezično. Čeprav je Kraševec, je bil tokrat vabljen med prijatelje Brice, se je pošalil gostilničar, ki je dodal, da so bili prav Brici med prvimi, ki so začeli sodelovati z Devetakovo skrbno urejeno in bogato napolnjeno vinsko kletjo. Prvi, ki je spregovoril na spletnem večeru je bil Robert Prinčič, ki je bil prisoten tudi v imenu Matjaža Četrtiča. Pripovedoval je namreč o pristni in skupni čezmejni zgodbi, ki je pripeljala leta 2008 do nastanka čezmejne peneče rebule Sinefinis. Povedal je, kako sta se spoznala in začela razmišljati o skupnem projektu, kako sta zbrala rebulo, sorto, ki veže dva konca Brd oz. slovenska Brda in Collio, dve ozemlji, ki sta vedno delili skupno usodo. Penino, pridelano po klasični metodi, sta vinarja ponudila tako italijanskemu kot slovenskemu ambasadorju in tudi predsednikoma rebublike. Ambasadorji so s ponosom povedali, da bi morali biti taki pridelki in sodelovanja ustaljena praksa med dvema državama.

Vinar Martin Fiegl z Oslavja, kjer je družina prisotna že od leta 1782, je predstavil svojo svežo rebulo 2020, ki je le šest mesecev v jeklenem sodu. Rebula ima začetno izredno kislino in mineralnost in je lahko zelo zanimiva tako sveža kot macerirana. Na kmetiji Fiegl dela kar sedem družinskih članov, Martin pa je tudi predsednik pridelovalcev rebule z Oslavja, društva, ki je nastalo predvsem zato, da bi promoviralo rebulo in potrdilo dejstvo, da se je ta sorta rodila in razvila v Brdih.

Franco Sosol, ki živi ter ima kmetijo prav na meji med Oslavjem in Števerjanom, se je najprej zahvalil Devetaku v imenu vseh vinarjev, saj gostilna Devetak prinaša na mizo pridelke in idejo, za katero se kmetovalci toliko trudijo in razvijajo v kleteh. Sosol ima mlado kmetijo (1987) Il Carpino, saj se nahaja v Gabrskem koncu.  Prvo maceracijo so poskusili leta 2002 in je takoj dobro uspela. Sosol je mnenja, da se zaradi mode nekateri vinarji preveč igrajo z maceracijo, ne da bi pomislili, da je treba imeti primeren teren, tak kot je npr. na Oslavju, ki je bogat z opoko in ima idealno podnebje.

To je poudaril tudi Marko Primosic, ki je povedal, kako so vinarji spremljali zgodbo rebule in kako se je v letih spremenila. Obžaluje, da se je ta sorta zdaj razširila skoraj do Veneta in zgublja izvirno gričevnato okolje, ki je bistveno za to sorto. Nekoč se ni nikoli nobeden zanimal zanjo, samo Oslavci, ker so trmasti.

Saša Radikon je premierno predstavili rebulo letnika 2016, ki je letos na trgu. Ta je bila od nekdaj najpomembnejša sorta za družino. Spomnil se je na očeta, ki ga je vse naučil, in kako je že nono povedal očetu, da če se hoče ukvarjati z vinom na teh tleh, je pomembno, da v vinogradih z najboljšo lego posadi rebulo. V tem je bil že zelo napreden, je opozoril Radikon. 2016 je za vinarja zelo pomembna in posebna letina, saj je bil oče takrat še zadnje leto živ in je sodeloval pri družinskem delu.

Edvard Svetlik je obrazložil, kako se ukvarja z vinogradom rebule v vipavski dolini, in sicer pod planino Čaven na 330 m višine. Povedal je zgodovino rebule na slovenskem in globoke občutke bogastva v ustih, ko jo pokusimo. Predstavil je svojo rebulo, letnik  2015, ki pokaže ves potencial vinograda, ki ga ima na Vipavskem.

Med zanimivo in uspešno spletno degustacijo je Avguštin Devetak pripovedoval anekdote o rebuli ter obrazložil, katero jed se splača ponuditi ob vsakem vinu. Posnetek si lahko ogledate na Youtube in Facebook strani Faladur. S predavanja je razvidno, da je rebula izredno bogata sorta, ki iz leta v leto spreminja svoj značaj. Dobra je tako sveža, kot če jo hranimo tudi za več let v idealnem prostoru. V bistvu lahko spremljamo zgodbo vina skozi leta in opazujemo, kako se spreminja in razvija.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme