Razvoj parlamentarizma na Slovenskem na predstavitvi monografije Od deželnega do državnega zbora
Prejšnje leto, ob tridesetletnici slovenskega parlamentarizma, je izšla monografija z naslovom Od deželnega do državnega zbora, ki ponuja poglobljen vpogled v nastanek in razvoj te oblike političnega delovanja na Slovenskem. Skoraj 500 strani obsežno in okusno oblikovano knjigo, ki sta jo uredila Tomaž Ivešić in Neža Strajnar, izdala pa Študijski center za narodno spravo in Založba Družina v Ljubljani, so predstavili v torek, 4. novembra, v Trstu. Pogovor o knjigi je potekal v dvorani Tessitori Deželnega sveta FJK, večer sta priredila Knjižnica Dušana Černeta in SCNR.
Večer je uvedel deželni svetnik Marko Pisani, ki je takoj poudaril, da knjiga dokazuje, da slovenski parlamentarizem ni le pravni ali politični sistem, temveč del naše zgodovinske in kulturne identitete. Poleg tega je Pisani izpostavil, da knjiga predstavlja tudi slovenske parlamentarce v Rimu in dokazuje, da je bila slovenska skupnost v Italiji vedno del širšega političnega prostora. Po njegovih besedah je uresničitev načela, zapisanega v 26. členu zakona 38, ki predvideva olajšano izvolitev slovenskega predstavnika v senat in poslansko zbornico, ključen pogoj za resnično in enakopravno vključevanje slovenske skupnosti v politično življenje države.
Prvi govornik večera je bil sourednik monografije dr. Tomaž Ivešić, ki je na dogodku podrobneje predstavil strukturo knjige. Gre za znanstveno monografijo oz. strokovni zbornik, v katerem kar šestnajst avtorjev obravnava izvor in razvoj parlamentarizma na Slovenskem, tako politične, pravne kot kulturne vidike. Uvodoma je pojasnil, da je povod za nastanek monografije bila trideseta obletnica poimenovanja skupščine v državni zbor, vzrok pa, da so v zgodovinski stroki pogrešali bolj konkreten pregled razvoja slovenskega parlamentarizma. Bilo je tudi pomembno razumeti, zakaj govorimo o zboru in o svetih, zaradi tega knjiga obsega obsežen pregled od osnovnih pojmov do konkretnega in dokončnega razvoja. “Pomembno je poudariti, da če razumemo parlament kot mesto srečanja, kjer se je potrebno pogajati, potem lahko govorimo o tem mestu, kjer prihaja do dialoga in do neke vrste pogovorov, ki na koncu privedejo do želenega izida,” je pojasnil dr. Ivešić.
Knjiga vsebuje tudi prispevke, ki obravnavajo stanje v 19. stoletju, nakar sledijo prispevki, ki se posvečajo tej temi med prvo svetovno vojno ter prehodom iz Avstro-Ogrske v južnoslovansko Državo SHS oz. kasneje v Kraljevino SHS. Kot že omenjeno, je v monografiji poglavje o slovenskih poslancih v Rimu, tudi med drugo svetovno vojno, in nato predstavljeno obdobje po drugi svetovni vojni. O stanju Kranjskega deželnega zbora ob koncu 16. in v zgodnjem 17. stoletju je spregovoril dr. Vanja Kočevar. Uvodoma je pojasnil, da je med nekdanjimi deželnimi zbori in današnjimi parlamentarnimi telesi le malo vzporednic. Pomembna razlika je ta, da so današnji člani parlamenta izvoljeni, medtem ko je članstvo nekoč bilo odvisno od družbenega statusa. Deželni zbor je zasedal v Ljubljani, v palači, kjer ima danes sedež Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Zasedanja deželnega zbora so bila za Ljubljano tudi pomemben družabni dogodek, saj so se takrat v mestu zbirali predstavniki in ugledne osebnosti iz vse dežele, je sklenil dr. Vanja Kočevar.
O delovanju slovenskih poslancev v Rimu pred drugo svetovno vojno je na večeru spregovoril dr. Renato Podberšič. Najprej je pojasnil, da je bilo tisto obdobje težko, saj je bilo zaznamovano z razkrojem demokracije in vzponom fašizma. Po uvodnem zgodovinskem pregledu je dr. Podberšič dejal, da so po prihodu pod Kraljevino Italijo Slovenci na Primorskem enakopravno sodelovali na volitvah. Zbrani okoli gibanja Edinost so ustanovili Jugoslovansko narodno stranko. V težkih letih velja omeniti poslanca Virgila Ščeka in Josipa Vilfana, ki sta z drugimi zagovarjala manjšinske pravice in gospodarski razvoj. Leta 1928 med vzponom fašizma se je slovenska parlamentarna prisotnost v Italiji končala.
Nazadnje je o slovenskih parlamentarcih v Italiji po drugi svetovni vojni spregovoril Ivo Jevnikar. Najprej je občinstvu orisal družbenopolitični sistem, ki je nastal v Italiji po fašizmu, nastanek Republike Italije ter vse kasnejše volitve. Predstavil je vse slovenske parlamentarce, ki so si sledili v letih do danes, in politične stranke. Poseg je sklenil s predstavitvijo lika Marije Bernetič, ki je skozi celo svoje življenje zastopala manjšinske interese, saj je bila kot prva ženska iz slovenske manjšine izvoljena v italijansko poslansko zbornico.
