Razstavi umetniških fotomontaž Staneta Jagodiča

Piše: Lev Detela

DunajProti vojni v Ukrajini v Slovenskem kulturnem centru Korotan in galeriji PHOTON

Leta 1943 v Celju rojeni slikar, karikaturist, umetniški fotograf in avtor Stane Jagodič je po študiju na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost opozoril nase z duhovitimi in izzivalnimi fotomontažami z družbenokritičnim in satiričnim nabojem. V drugi polovici šestdesetih let prejšnjega stoletja je zaslovel kot eno vodilnih imen na področju umetniškega fotokolaža in fotomontaže. Svoja dela je večkrat predstavil na samostojnih in skupinskih razstavah v Sloveniji in širom po nekdanji Jugoslaviji, a tudi v tujem svetu. Že nekajkrat je razstavljal v Avstriji, še posebej na Dunaju v galeriji PHOTON, ki je podružnica istoimenske galerije v Ljubljani.

Februarja in marca 2023 je Jagodič spet gostoval na Dunaju. Tokrat se je predstavil na kar dveh krajih s serijo protivojnih kolažev z aktualno obsodbo sedanjega ruskega vojaškega napada na Ukrajino.

Za obe tokratni Jagodičevi dunajski razstavi v Slovenskem kulturnem centru Korotan in v galeriji PHOTON je kurator Dejan Sluga izbral več kot štirideset fotokolažev in fotomontaž iz različnih ciklov, ki jim je skupna protivojna tematika. Pod naslovom ZAKAJ? se priznani slovenski umetniški fotograf sprašuje, zakaj vse to, namreč uničevalne vojne in druge agresije, povezane s sovraštvom do drugih narodov in drugače mislečih posameznikov. Človeka v enem od ciklov imenuje Homo Animalis in meni, da vodi pot takega negativnega bitja naravnost v pogubo.

Za Jagodiča je značilno, da zna na videz nezdružljive objekte združiti v nov surrealni groteskni fotografski izziv, s katerim demonstrira svoj humani pogled na negativno politično in družbeno dogajanje.

Ta umetniški pristop je zelo jasno viden na obeh sedanjih dunajskih razstavah. Na črno-belih fotomontažah z različnimi simboli nasilja, na primer z izzivalnim prikazom generala z obrazom neandertalca z brzostrelko na ruševinah zraketiranih stanovanjskih objektov, pride propad bistvenih človeških vrednot do izraza na drastičen način.

Že pred ruskim napadom na Ukrajino se je Jagodič spopadal s posledicami vojn in ubijanja. Leta 1989 je fotomontažo z naslovom Veronikin prt kritično obremenil s plinsko masko, ki se še večkrat pojavi na njegovih fotografijah. Na v Slovenskem kulturnem centru Korotan razstavljeni fotografiji Pipa miru se namesto dima dviga iz pipe gobasti oblak atomske bombe. Na fotografiji Spiritus in amen je atomska bomba svarilo o bližnjem morebitnem koncu naše civilizacije. Jagodičeva Vroča ideja s prikazom zunanjega ministra s tankom na glavi je nastala že leta 1976.

Ob prikazih nasilja priznani slovenski fotografski umetnik ves čas opozarja na povzročeno škodo in žrtve. Na fotomontaži Mučenik je žrtev samo še golo okostje. S fotografije z naslovom Scream se oglasi krik ubogega človeka iz grmade ruševin, tako značilnih za sedanjo rusko uničevalno vojno v Ukrajini.

Na nekaterih fotografijah je Jagodič postavil v ospredje tudi predsednika obeh v vojni se nahajajočih držav, Putina in Zelenskega, pri čemer postane Putin protagonist v grozljivki filmskega mojstra Hitchcocka.

Za vsemi Jagodičevimi prizori dejanskih ali simboličnih vojnih grozot vseeno utripa upanje tega samosvojega slovenskega umetniškega fotografa v boljši svet, upodobljen na eni od fotomontaž v obliki simboličnega motiva žene z vrtnico.

Dunajska galerija PHOTON poleg razstav aktualnih avstrijskih in tujih umetnikov vedno znova opozarja na dogajanja na področju slovenske umetniške fotografije. Letos januarja je bila na ogled fotografska razstava o začetkih avantgardne glasbene skupine LAIBACH, ki so jo ustanovili pred dobrimi štiridesetimi leti tedanji jezni mladeniči v delavskih Trbovljah. Z na izzivalen način oblikovano popularno glasbo in rockom so se upirali dogmatičnemu nasilju tedanjih komunističnih oblasti, te pa so skupino aprila 1983 na zagrebškem glasbenem bienalu prepovedale, češ da gre za protidržavno dejanje. Nastopila je namreč z ironičnim programom Mi kujemo bodočnost, s katerim je postavila pod vprašaj umišljene parole in napovedi tedanje vladajoče jugoslovanske politične strukture o “boljši bodočnosti”. Zato se je skupina LAIBACH odpravila na turnejo po Evropi. Z dvema osebnima avtomobiloma so prevozili 5000 kilometrov med Dunajem, Amsterdamom, Londonom, Vzhodnim Berlinom, Varšavo in Budimpešto. S sedemnajstimi koncerti so nastopili v osmih državah in šestnajstih mestih. K sreči se je ohranilo fotografsko gradivo o tej “turneji po okupirani Evropi”, ki je veljalo dolgo vrsto let za izgubljeno, a so ga zdaj lahko predstavili tudi v galeriji PHOTON na Dunaju.

Glasbeniki skupine LAIBACH so izzivali ne le z nemškim imenom za Ljubljano, temveč s celotno inscenacijo svojih nastopov. Oblačili so se v vojaške uniforme in lovske obleke. V nekem smislu so nakazali družbeni preobrat in zgodovinske spremembe, ki so vodile v osamosvojitev in demokratizacijo Slovenije.

Zanimive so tudi nekatere skorajda absurdne pobude te skupine. Leta 2015 je LAIBACH ob sedemdesetletnici konca japonske zasedbe Korejskega polotoka gostoval z “bolj umirjeno ljudsko glasbo” kot prva glasbena skupina iz “kapitalističnega sveta” v Severni Koreji, o čemer so v dunajski gakeriji PHOTON pred tremi leti prav tako pripravili posebno fotografsko razstavo.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme