Razstava o Tolminskem puntu v stripu

Predavanje in razstavo v spomin na dogodke ob obletnici Tolminskega punta so pripravili že spomladi pod skupnim naslovom Punt se bliža, vrhunec pa bo osrednja slovesnostjo prihodnje leto.

Razstava stripa Tolminski upor 1713 je delo avtorja Remigia Gabellinija, razstavo Slovenski klasiki v stripu pa so pripravili v sodelovanju s Zavodom za umetniško in kulturno produkcijo Foruma Ljubljana, je za STA povedala direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar.

Strip “La rivolta dei Tolminotti 1713” (Tolminski punt 1713) je strip v dveh nadaljevanjih, prvič objavljen v časopisu Isonzo / Soča leta 1989 in 1990, nato pa še v celoti v tematski številki leta 1992. Avtor stripa v črno-beli tehniki je Remigio Gabellini, diplomant Umetnostne šole Max Fabiani v Gorici, ki se posveča tudi scenografiji in grafičnemu oblikovanju.

Po 20. letih je v Tolminskem muzeju predstavljenih deset originalnih risb, ki jih je avtor podaril Tolminskemu muzeju. Prvič je razstavljena tudi barvna različica stripa z besedilom v slovenskem jeziku. Ob tej priložnosti je v založbi Tolminskega muzeja izšla še barvna knjižna oblika stripa, ki je natisnjena v slovenskem in italijanskem jeziku.

Razstava stripov iz zbirke Slovenski klasiki v stripu v organizaciji Zavoda za umetniško in kulturno produkcijo Foruma Ljubljana predstavlja kratke stripovske upodobitve, ki so jih slovenski stripovski ustvarjalci posvetili slovenskim nacionalnim umetnostnim veličinam in nekaterim pojavom v slovenski kulturi.

Projekt Slovenski klasiki v stripu je potekal od leta 1992. Nastala je zbirka skorajda 200 stripov 66 slovenskih avtorjev, ki se večinoma v satiričnem duhu lotevajo Cankarjeve Skodelice kave, Prešernove Zdravljice, pesmi Otona Župančiča, Dogodka v mestu Gogi, Butalcev, popevke, kot je Zemlja pleše, na novo so zaživele tudi slovenske filmske uspešnice, kot sta Sreča na vrvici in Babica gre na jug.

Tolminski kmečki upor se je začel leta 1713. Kmetje na Goriškem in deloma na Kranjskem so se upirali novim državnim davkom. Kmetje na Tolminskem so bili že dlje časa v sporu s tolminskim glavarjem grofom Jakobom Antonom Coroninijem; davke je samovoljno in z uporabo nasilja pobiral Jakob Bandel. Slednji je marca 1713 zaprl skupino Tolmincev in tako pospešil nastanek kmečke zveze ter pohod kmetov iz tolminskega in kanalskega gospostva nad Gorico marca leta 1713.

Tolminskim upornikom so se pridružili tudi kmetje iz okolice Gorice. Največji spopad med oblastjo in kmeti je bil junija 1713 pri Solkanu, kjer je uspelo oblasti upor nasilno zatreti. Sledile so kazni: denarne, Tolmincem so odvzeli pravico voliti župane, 72 upornikom so izrekli zaporne kazni in odvzeli premoženje, 11 upornikov so obsodili na smrt – usmrčeni so bili aprila leta 1714 na Travniku v Gorici.

Od danes, 13. septembra, do konca oktobra bo v Tolminskem muzeju na ogled razstava Tolminski punt 1713 in slovenski klasiki v stripu.

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme