Razstava o arhitekturnih sorodnostih med FJK in Slovenijo – prek fotografije
Do konca novembra dialog in vzporejanje kustosov Luke Skansija in Paola Nicolosija ter fotografov Roberta Conteja in Mirana Kambiča
Razstavo o vzporednem pogledu na ikonsko arhitekturo z močno simboliko mejnih alpskih regij v tržaškem Skladišču idej, ki je poleti vse do Barkovljanke privabila številno občinstvo, so podaljšali do 30. novembra. Sam po sebi povedni plakat vzporeja rdeče opečnato elegantno pročelje zgodovinskega štaba Zavarovalnice Generali na tržaškem nabrežju (arhitekt A. Berlam) in svetli marmornati abstrahirani stolp ljubljanskega Nebotičnika (V. Šubic) v nenadejani stilizirani diagonalasti silhueti, ki simbolizira smoter skupnega razstavnega projekta deželne ustanove ERPAC, SOSEDSKE SORODNOSTI, Arhitektura med Furlanijo – Julijsko krajino in Slovenijo. Pobuda za nastanek “sosedskega pregleda” najpovednejših objektov in pomnikov, uporabnih in stanovanjskih stavb, javnih in enodružinskih hiš, terciarnih in proizvodnih hal je bila zamišljena v duhu EPK Nova Gorica in Gorica.
Zasnova čezmejnega in celostnega vpogleda je bila zaupana Luki Skansiju, sinu dalmatinskega košarkarskega asa Petra, ki je dolgo igral in treniral v Italiji. Strokovnjak, ki je odraščal in študiral med Hrvaško in Italijo, je tako pridobil pravo občutljivost in znanje za vrednotenje arhitekturnega bogastva ob meji. S sokustosom Paolom Nicolosijem sta izbrala zgradbe in tudi mojstra arhitekturne fotografije Roberta Conteja in Mirana Kambiča, ki sta jih edinstveno poslikala v njih celoti in detajlih. Postavitev je učinkovita: ob vsakem “distihu” stavb iz obeh regij so še detajli, ki sporočajo njuno kakršnokoli sorodnost (slogovno, tematsko, namembno itd.). Pohvaliti gre odlično prevajalsko delo italijansko-slovenskih besedil za razstavo in lep katalog videmske založbe Gaspari, za katerega je poskrbel Centralni urad za slovenski jezik Dežele FJK.
Izbor znanih in manj znanih biserov je opredeljen s tremi kronološkimi ločnicami, ko pridejo do izraza različni slogi in osebnosti ustvarjalcev. Od začetka prejšnjega stoletja do konca druge svetovne vojne (1900–1945) se v Sloveniji bolj osredotoči na prestolnico, v FJK pa na tržaško pokrajino: od videmske mestne hiše (R. D’Aronco) do Fabianijevega Narodnega doma, od pokritih tržnic C. Jone v Trstu in J. Plečnika v Ljubljani do tržaške univerze (R. Fagnoni in U. Nordio) in ljubljanskega NUK-a (spet Plečnik) – na sliki.
Povojni čas do samostojne Slovenije (1945–1991) je na obeh straneh v znamenju občega gospodarskega in družbenega razvoja, zato se izbor razširi in so na ogled monumentalni ali javno koristni objekti kot jezovi, sedeži ustanov in bank, kulturni domovi, stanovanjske stolpnice in kompleksi, terme in hoteli, cerkve, bolnišnice, mostovi, poslovni prostori, trgovski centri in tovarne. Med ustvarjalci omenjamo M. D’Olivo, E. Ravnikarja, R. Boica, V. Glaza, G. Valleja, E. Mihevca, L. Semeranija, G. Tamara, C. Scarpo, C. in L. Cellija, M. Bončo.
Zadnja tri desetletja (1991–2025) prinašajo dokaj inovativne pristope in izvirne stvaritve, ki segajo na področja verskega kulta, kulture, izobraževanja, turizma in razvedrila, muzeja, ureditve krajine in urbanega okolja, z avtorji kot V. Ravnikar, A. Kučan, naša Boris Podrecca in Aleš Princic. V izboru tradicionalno obnovljenih stavb manjka morda vzorec ustvarjalnih posegov “bivalne kulture na Krasu”, ki jih je nazorno dokumentiral enako naslovljen priročnik SDGZ, ki so ga leta 2004 uredili arh. Danilo Antoni in drugi. Razstava je odprta od torka do nedelje med 10. in 19. uro, info: info@magazzinodelleidee.it, tel. +39 040 3774783.
1) Detajla. Levo: zunanji relief na novi Univerzi v Trstu, arhitekta Raffaello Fagnoni in Umberto Nordio, 1938-50. Desno: pročelje Narodne in univerzitetne knjižnice, Ljubljana, Jože Plečnik, 1936-41.
2) Levo: Cerkev Marijinega srca, Trst, Umberto Nordio, 1940-47. Desno: cerkev sv. Mihaela, Ljubljana, Jože Plečnik, 1940
3) Palača Aedes (Zavarovalnica Generali), Nabrežje, Trst, Arduino Berlam, 1924-28
4) Nebotičnik, Štefanova ulica, Ljubljana, Vladimir Šubic, 1929
5) Trg 24. maja, Krmin (GO), Boris Podrecca, 1990
6) Tartinijev trg, Piran, Boris Podrecca, 1989
