Razstava, ki spodbuja k razmišljanju
Pobudnik in organizator mednarodne razstave Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo, je g. Sergio Pellegrini iz Gorice. Prvič je bila, pod okriljem Deželnega kulturnega centra Studium iz Gorice (Centro Culturale Regionale Studium di Gorizia), predstavljena na Goriškem gradu 21.11. 2007. Letos je kulturni center Studium, 16. marca 2019, v sodelovanju z Društvom Ars Bovec, razstavo postavil na ogled v Bovcu.
Ideja za postavitev te razstave se je porodila ob širitvi Evropske unije: 1. maja 2004 so v EU vstopile Estonija, Latvija, Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska in Slovenija. S 1. januarjem 2007 pa še Bolgarija in Romunija. S temi dogodki so se na lokalni ravni odprle nove možnosti za sodelovanje med Gorico in Novo Gorico, na širši ravni pa med evropskimi narodi, ki so bili do padca berlinskega zidu (1989) med seboj ločeni. Pri pripravi razstave je kulturni center Studium sodeloval tudi s slovenskimi in slovaškimi institucijami ter strokovnjaki.
Poljudna in didaktična razstava skuša preko fotografij in besedila v italijanskem in slovenskem jeziku prikazati Ciril-Metodovo dediščino. A ne le to – namen razstave, Dediščina Cirila in Metoda. Načrt za Evropo je spodbuditi razmišljanje o naši identiteti, o situaciji, v kateri se je znašla Evropa, pa tudi o novih priložnostih Evrope.
Totalitarni režimi 20. st. so Evropo zapeljali daleč proč od krščanskih korenin in dediščine sv. bratov Cirila in Metoda. Je po padcu berlinskega zidu vse v najlepšem redu? Drži geslo: “Včeraj razdeljeni, danes zedinjeni”? Janez Pavel II. je l. 1980 sv. brata Cirila in Metoda, ob sv. Benediktu, razglasil za sozavetnika Evrope. Ob 1.100-letnici smrti sv. Metoda (1985) pa je Janez Pavel II. izdal okrožnico Slavorum Apostoli (Apostola Slovanov). To je bila za Redemptor hominis (Človekov Odrešenik), Dives in misericordia (Bogat v usmiljenju) in Laborem excersens (O dostojanstvu dela) njegova četrta okrožnica. Zelo veliko nam pove že samo dejstvo, da ob tej priložnosti ni napisal apostolskega pisma, ampak je izdal okrožnico, ki je odličnejša oblika papeških dokumentov. S tem je ponovno poudaril “potrditev slovanskega bogoslužja”, ki jo je l. 867 izrekel papež Hadrijan II. Kako močno sporočilo je dal papež Hadrijan II. pred “dokončnim” razkolom med Cerkvijo na Vzhodu in Zahodu (1054), morda zares razumemo šele danes. Do razkola je prišlo zaradi jezikovnih, kulturnih, političnih, ekonomskih … nasprotij med Vzhodom in Zahodom. Sv. Hieronim, čigar 1.600. obletnico smrti letos praznujemo, je že doživljal nasprotja med kristjani, a je menil, da do razkola ne more priti. In vendar je prišlo!
Kaj sv. brata Ciril in Metod Evropi, ki je ponovno razcepljena in v krizi, sporočata danes? Dihamo z “obema polovicama pljuč”? Je mogoče živeti v miru, četudi smo med seboj različni? Pod kakšnimi pogoji je mogoče ohranjati edinost? Kdor pozna zgodovino, ve, da se je to vprašanje pojavljalo že v času Rimskega imperija. Po milanskem ediktu so potekali spopadi med “pogani” in “kristjani”, pa tudi med kristjani, ki so sledili nicejsko-carigrajski veroizpovedi in pripadniki arianizma. T. i. “versko vprašanje” je slabilo moč in trdnost Rimskega imperija. Danes se nekaj podobnega dogaja z EU. “Verska” oziroma ideološka razhajanja niso zanemarljiva!
Sergio Pellegrini, direktor in srce Deželnega kulturnega centra Studium iz Gorice, je zaradi iskanja odgovora na prihodnost Evrope sodeloval tudi pri pripravi razstav o Galileju, sv. Štefanu Ogrskem, Dostojevskem… V preteklosti je organiziral številna predavanja in srečanja. Mnogi se spominjajo srečanj v okviru gibanja Comunione e liberazione (Občestvo in osvoboditev), ko je v Slovenijo prihajal Francesco Ricci, ki je v tistem času obiskoval tudi Poljsko in se tam srečal z bodočim papežem. Svoja prizadevanja je Pellegrini predstavil v treh zbornikih, ki so dokument o prizadevanjih vseh vpletenih v mednarodna srečanja na krščanskih temeljih.
Z vsemi temi prizadevanji Sergio Pellegrini stopa po poteh sv. bratov Cirila in Metoda in je njun resnični častilec. Poleg tega, da je o Cirilu in Metodu pripravil razstavo, je izdal tudi katalog razstave. (…)
Cel zapis v tiskani izdaji
