Razstava Borisa Zuliana in Adriana Stoka

Tržaški slikar Claudio Sivini je postavil razstavo najnovejših del kolegov Borisa Zuliana in Adriana Stoka v prostorih tržaške kavarne Stella Polare, ki se nahaja na sugestivnem prizorišču ob Trgu sv. Antona. Do 25. novembra so na ogled v glavni dvorani v obliki črke “l”, ob lestencih in resnobnih elegantnih okrasih lokala, vzdolž dolgega “šanka”, takoj razpoznavni barvni utrinki priljubljenega slikarja po rodu iz Ricmanj, ki se je že več desetletij povsem vživel v tržaško mestno stvarnost.
Zulian velja za enega od naših najbolj navdihnjenih koloristov, ki že več kot pol stoletja s svojimi abstrahiranimi pejsaži in prekipevajočimi kompozicijami, stiliziranimi portreti, obrisi nežnih figur in aktov, z elegantnimi progami in zamahi živih in močnih barv, z belino in drugimi toplimi tapiserijami v ozadju, vnaša v prostor med Bregom, Krasom in Istro vedrino, modrost, sinjino in razposajenost mediterana. Šola tržaškega umetnostnega zavoda Nordio, študij violine pri Glasbeni matici, številna umetniška popotovanja po Italiji in Sredozemlju, od Balkana do Bližnjega vzhoda in Afrike, do Severne Evrope, specializacija iz restavratorstva v Ljubljani in Benetkah, prijateljevanje z italijanskimi kolegi Sabinom Colonijem, Marianom Cernejem, Liviom Schiozzijem, a tudi s slovenskimi, s sočlani znamenite grupe U (Švaro, Kozmanom, Volkom, Vecchietom, Žerjalom), z Milkom Bambičem, Pavletom Merkujem, večdesetletno poučevanje likovne vzgoje v rodni Dolini, vse to izkustveno in duhovno premoženje bogati samosvojega umetnika, ki doživlja dogajanje okrog sebe nekoliko odmaknjeno, zadržano, a prizadeto.
Njegove najnovejše slike v sklopu, naslovljenem Modra črta, delujejo prav nekoliko intimistično, s pastelnimi igrami svetlobe, s prosojnimi diagonalami in eliptičnimi kontrasti mehko toplih in hladnih barv, v katerih je ljubljena škrlatna rdeča skoraj izginila. Z razliko od večjih, celo monumentalnih stvaritev Silvestra Komela, kjer se fantazmagorične prizme barv sugestivno stapljajo v pretežno temnih podlagah in ozadjih, kraljuje pri Zulianovih, v glavnem manjših ikonah, svetloba, belina mediterana, ki jo barvni dinamični prelivi žlahtnijo in poudarjajo.
V notranji sobani zgodovinske kavarne, v kateri so se pred poldrugim stoletjem zbirali krajevni prostozidarji in iredentisti in v kateri danes posedajo in kramljajo uglajene tržaške dame, so izobešeni “apnenčasti” vodoravni reliefi Adriana Stoka, planinca in jamarja, ki se poigrava s prabitnimi prvinami kamna in rudnin. V glinastih matricah, ki predstavljajo kraške ali dolomitske kamnite ploskve, so odtisnjeni in se prelivajo barvni madeži in znaki, simboli narave in duha, ki veje v naših krajih.
ATO

V kavarni Stella Polare

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme