Razstava 140 let pošte v Dolini
Na tržaški glavni pošti bo do 15. marca na ogled razstava ob 140-letnici dolinskega poštnega urada, ki ima pomenljiv trijezični naslov “K. u. K Postamt – C. K. Poštni urad Dolina bei Triest – Pri Trstu, Ufficio postale San Dorligo della Valle DOLINA 140 Anni – Let – Jahre 1873 – 2013”. Uradno podobo razstave krasita poštna kočija in trobenta iz avstrijskih časov, saj je urad odprla avstro-ogrska oblast in le-ta je do konca prve svetovne vojne posloval v vseh treh krajevnih jezikih: v nemščini, slovenščini in italijanščini…
Zgodovinsko razstavo je postavila Kulturna ustanova Josip Pangerc v sodelovanju z Rodbinskim arhivom Pangerc in družbo Poste Italiane spa v pritličnih prostorih Poštnega in telegrafskega muzeja Srednje Evrope v Trstu. Kustosa razstave sta Marko Manin iz Milj, ki izhaja iz znane dolinske družine Pangerc, in kustosinja muzeja Chiara Simon. Mladi uveljavljeni harmonikar je pravnuk dolinskega gospodarstvenika, glasbenika in javnopolitičnega delavca Josipa Pangerca, župana, deželnega svetnika in državnega poslanca, ki ima velike zasluge za narodnoprosvetni in gospodarski ter šolski razcvet tržaško-istrskega območja. Vodenje poštnega urada je bilo za pet generacij dodeljeno družini Pangerc, tako pod avstrijskim cesarstvom, kraljevino Italije in italijansko republiko, od leta 1873 vse do 1953. Kot je bilo do podržavljenja poštne službe v veljavi, so zlasti okoliške urade osrednje poštne oblasti dajale v koncesijo zasebnikom.
V družinski zapuščini je Manin odkril dokumente, uradniško opremo, poslovne obrazce in registre, ožigosana pisma, dopise idr. filatelistično gradivo, hranilne skrinje, postiljonske zefe, konjsko uzdje in druge dragocene eksponate, ki sestavljajo fond omenjenega arhiva. Na ogled so tudi eksponati v lasti poštnega muzeja in etnografski spomeniki, narodne noše in poročna bala Uršule Pangerc, sestre Josipa Pangerca, veleposestnice in prve poštne ekspedientke v Dolini. Zanimiva je listina, ki priča o začasni nastanitvi tržaškega nadškofa v dolinski župniji.
Zgodovinska razstava Dolina 140 let pošte se lepo uokvirja v stalno zbirko tržaškega srednjeevropskega poštnega muzeja, ki od 1997 predstavlja skupno streho pomnikov in pričevalcev o razvoju tega bistvenega komunikacijskega področja iz šestih držav: Avstrije, Hrvaške, Madžarske, Slovenije, Švice in Italije. Ni naključje, da so za lokacijo muzeja izbrali tržaško poštno palačo, ki je bila dograjena med leti 1890 in 1894 po načrtu dunajskega arhitekta Friedricha Setza. Ta je pripravil načrte še za številne druge pomembne poštne sedeže po cesarstvu: npr. na Dunaju, v Gradcu, Krakovu, Leopoliju, Trentu, Bocnu, Mariboru, Pilsnu, Ljubljani, Pragi. Tržaška palača velja za eno od njegovih najbolj uspelih. Na voljo so originalni predmeti in stare fotografije, poštni zemljevidi, redke znamke in žigi, telegrafski stroji, tradicionalni poštni urad in vojni premični urad ter tudi oddelek, ki beleži razvoj telefonije, do prvih prenosnih telefonov iz 80. in 90. let prejšnjega stoletja.
Razstava je na ogled, ko je muzej odprt: od ponedeljka do sobote, od 9. do 13. ure in ob četrtkih tudi popoldne od 15. do 18. ure. Predvideno je, da bo trijezična razstava o pošti gostovala tudi v Ljubljani, kar je lepo priznanje za podvig podjetnega raziskovalca Marka Manina, ki obiskuje tržaški konservatorij Tartini in je tudi član upravnega odbora te šole. Več informacij o razstavi in Rodbinskem arhivu Josip Pangerc se dobi na spletu (na spletni strani KU Pangerc je tudi fotografija Marka Manina s princem, nadvojvodo Karlom II. Habsburškim – Lotarinškim in predsednikom slovenskega panevropskega gibanja mag. Larisom Gajserjem).
Davorin Devetak