Tržaška

Razprava o naši šoli

Razprava o naši šoli

Okrogla miza v Samatorci

Na turistični kmetiji Gruden/Žbogar je v torek, 2. julija, potekala zanimiva in aktualna okrogla miza o šolstvu z naslovom Naša šola med zakonskimi predpisi in demografskim upadom, ki jo je priredilo uredništvo revije Mladika. Zadnja številka revije namreč namenja rubriko Fokus aktualnim vprašanjem našega šolstva. V reviji je objavljena razprava člana Višjega šolskega sveta, goriškega profesorja Petra Černica, o zaščitnem zakonu in šolskem vprašanju. Avtor 18 let po sprejetju zaščitnega zakona za Slovence analizira njegovo vsebino (predvsem člene, ki se dotikajo šolstva), uresničena in neuresničena določila, nova državna pravila in dodatne probleme, ki so se medtem pojavili. Ob tem sta objavljena še natančni pregled šolskih členov zaščitnega zakona in razmišljanje o demografskem upadu, ki resno ogroža slovenske šole v Italiji.
Okroglo mizo v Samatorci, ki jo je vodila časnikarka Breda Susič, so sooblikovali avtor članka prof. Peter Černic, načelnik Urada za slovenske šole na deželnem šolskem uradu dr. Igor Giacomini, ravnatelj, dodeljen Uradu za slovenske šole, prof. Tomaž Simčič, ravnateljica večstopenjskih šol v Doberdobu in Špetru prof. Sonja Klanjšček in deželni tajnik Sindikata slovenske šole prof. Jožko Prinčič.
Prof. Černic je prisotnim analiziral temne in svetle plati oz., kaj so nam prinesli členi o šolstvu v zakonu 38 in kaj ne ter kaj smo in nismo znali izkoristiti. Ne moremo mimo ugotovitve, da je zakon Slovencem v Italiji prinesel državno šolstvo v Benečiji, ta je gotovo velik dosežek tega zakona. Zakon nastavlja tudi celo serijo pozitivnih izhodišč, ki pa v osemnajstih letih niso dobila konkretne aplikacije. Zaščitni zakon je sprejet v trenutku, ko se italijanska država radikalno spreminja. Zaščitni zakon nastane s tem, da normira zadeve na šolskem področju, ki so obstajale že prej, ampak hkrati ne upošteva reform, ki so istočasno nastajale v italijanski državi. Nekatere zadeve, napisane v členih, postanejo tako neuporabne, ker se je pravni okvir popolnoma spremenil. “Dejstvo je, da slovenska narodna skupnost v Italiji ni znala dati v teh osemnajstih letih prave teže dogajanju in spreminjanju zakonodaje v Rimu”, je dejal član višjega šolskega sveta. V bistvu smo v neki paradoksalni situaciji, ko se po sprejetju zaščitnega zakona za določene pravice, ki so že obstajale leta 2000, moramo danes boriti. Tako npr. delovanje deželnega šolskega urada, ki ga zakon ustanavlja na nejasen način, v bistvu ne omogoča neposrednega stika med slovensko skupnostjo in ministrstvom. Slovenska šola je izgubila svojo službo za svetovanje in didaktično eksperimentiranje, podobno se je zgodilo tudi s pravico do evalvacije in nadzora slovenskih šol, ki jo je pred zaščitnim zakonom jamčil zakon 932/73. Drugi problem je priznanje sindikatov. Nimamo pravice sodelovati na sindikalnih dogajanjih na zavodni ravni, kaj šele na deželni, ali sklicati sindikalnih zborovanj v jutranjih urah, ko poteka pouk. O tem je poročal deželni tajnik Sindikata slovenske šole prof. Jožko Prinčič. Osebje se pritožuje, da sindikat nič ne pomaga. Profesor pravi, da so res v težavah, ker niso več toliko vidni, saj predstavniki sploh ne smejo več vstopiti v šole in niti sklicati skupščin. Celo italijanski sindikat nasprotuje, da prisostvujejo srečanjem za podpis pogodbe, češ da niso vsedržavni. “Te ustanove pa ne smemo zapustiti, kajti veliko je naredila za naš obstoj in jo moramo zato ohraniti in okrepiti”, je sklenil Prinčič.
Posebno kritičen je bil načelnik urada za slovenske šole na deželnem šolskem uradu dr. Igor Giacomini. Povedal je, da se zakon večinoma ne izvaja in tisto, kar se, se izvaja površno. Slovenska narodna skupnost v Italiji se ni zavedala sprememb, ki so se dogajale na državni ravni, in ni primerno reagirala. Tako se je zgodilo na primer z Deželnim inštitutom za vzgojno raziskovanje, kjer smo imeli zaposlene slovenske šolnike. Ko sa ga ukinili, nismo poskrbeli, da bi ohranili mesta tudi v novih inštitutih, in v bistvu pravico izgubili implicitno. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

11.07.2019

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!