Raznolike in izzivalne vsebine
Koledar GMD 2023
Redna zbirka Goriške Mohorjeve družbe je že od lanskega novembra med nami in vzeti med prazniki v roke Koledar za leto, ki se je pravkar začelo, je svečan dogodek, ker napoveduje zanimivo branje.
Slediti vsebini ni težko, ker so članki razporejeni po jasnih sklopih, vendar naj uvodoma izpostavimo koledarski del, ki se plemenito vrača k opremi, ki vrednoti dela domačega likovnega ustvarjalca, tokrat so to perorisbe Cristiana Lavrencica iz Doberdoba, ki ga bralcem predstavlja Alenka Di Battista.
Jedro koledarja vsekakor predstavlja zbornik, ki se začenja s poklonom pisatelju Borisu Pahorju, in sicer z esejem Martina Breclja, ki osvetljuje izhodišča pisateljevega pisanja in temeljne vrednote njegove življenjske drže. Enostavno je ta esej tako temeljito napisan, da ga bodo morali upoštevati tudi prihodnji analitiki Pahorjevega opusa. Še naslednji zapis je posvečen Borisu Pahorju, prispeval pa ga je njegov sin Adrijan, ki pod naslovom Neusahljiva očetova sla po eksistenci osvetljuje zadnje tedne pisateljevega življenja in njegovo iskanje smisla življenja.
Kam plujemo je skupni naslov sklopa, v katerem devet avtorjev, urednik koledarja Peter Černic, Erika Jazbar, David Bresciani, Andrej Černic, Jakob Leopoli, Elisabetta Kovic, Andreja Duhovnik Antoni, Norina Bogatec, Alenka Verša in David Bandelj vsak s vojega zornega kota analizirajo našo zamejsko družbo in stanje. Ocena urednika Černica o življenju in delovanju narodne skupnosti izhaja iz negativnega gledišča, češ da je ujeta v logiko statike, ki izgublja smisel za življenje. Deloma mu lahko pritrdimo, vendar sama bogata vsebina Koledarja jasno pokaže, da so mnoga društva in manjšinske ustanove vendar zelo življenjske in kažejo živahno, raznoliko in daljnovidno strategijo, da rade vključujejo mlade v svoje delovanje in znajo smotrno uporabiti sredstva, ki jih prejemajo za svoje delovanje. Analizo političnega trenutka Slovencev v Italiji je podala Jazbarjeva, ki med pozitivnimi dosežki navaja prenos lastništva Narodnega doma na istoimensko Fundacijo. Naš čas pa je rdeča nit teološkega razmišljanja jezuita Davida Brescianija, ki izpostavlja potrebo, da bi znali ohraniti pravo razmerje med časom in prostorom, s poudarkom naj damo prednost času, ker nas opredeljuje dolgoročno. Ekonomski temi je namenjen zapis Andreja Černica, ki skrbo obdela povezanost med krizama goriške finančne družbe KB in tržaške Družbe Dom. Gotovo bo bralcem, in še zlasti vodilnim organom naših organizacij in kulturnih društev, zelo koristen članek Jakoba Leopolija, o reformi tretjega sektorja. Aktualen je zapis ravnateljice Elizabette Kovic o novih modelih zaposlovanja v šolstvu; posebej pa obdela vidik priznavanja tujih naslovov. Tkanje vezi med slovensko šolo v Italiji in Sloveniji pa je naslov temeljitemu zapisu pedagoške svetovalke Andreje Duhovnik Antoni, ki zlasti osvetljuje bogato ponudbo stalnega strokovnega izpopolnjevanja za pedagoške delavce. Izobraževanje v slovenskem jeziku v Italiji pa je že tradicionalni zapis sodelavk SLORI-ja Norine Bogate, letos pa tudi Alenke Verša, v katerem podata analizo vpisov v vrtce in šole s slovenskim učnim jezikom in analizirata podatke za obdobje zadnjih desetih let ter ugotavljata, da se težnja upadanja vpisov še vedno nadaljuje. V prispevku z naslovom Nasledstvo Lepe Vide David Bandelj strnjeno poda pregled stanja književnosti Slovencev v Italiji in ugotavlja, da je “sistem književnosti … še živahen in ustvarjalno večplasten, usmerjen v prihodnost”.
Naslednji sklop Od kod prihajamo se začenja s prispevkom Marije Češčut Ob 100-letnici ustanovitve Goriške Mohorjeve družbe, saj so bili pred sto leti postavljeni temelji te bratovščine. Ime Pavlina II. Oglejskega je znano zlasti, ker je leta 796 sodeloval pri koncilu ‘ad ripas Danubii’, ko je prav ta oglejski patriarh predlagal, da naj ne bi pri pokristjanjevanju Slovanov in Avarov uporabljali prisile, kot v članku o tem svetniku piše Valerio Piasentier. Hipokritovi dediči, a tudi ljubitelji domoznanstva, bodo z zanimanjem prebrali članek Branka Marušiča Zdravniki iz 17. in 18. stoletja, solkanski rojaki, o zdravju in boleznih, saj ta dolgoletni sodelavec Koledarja GMD predstavlja štiri osebnosti, ki so veliko prispevale k razvoju medicine, ne nazadnje kot avtorji temeljnih raziskav in kot profesorji na dunajski medicinski fakulteti. Kratek, a dragocen zapis Ivana Vogriča o vojaškem pilotu Albinu Tomažiču, ki je bil sestreljen v spopadih na Piavi 15. junija 1918 in mu je ob smrti sošolec Igo Gruden posvetil pesem v spomin, je obenem vabilo, da bi mogoče zbrali še druge podatke o tem pilotu. Isti vojni je namenjen tudi temeljit članek Sandra Oblaka z naslovom Cerkljanska med “Veliko vojno”, v katerem predstavi, kako so vojne razmere vplivale na to področje in kako je na raznih frontah in bolnišnicah umrlo kar 305 Cerkljanov. Sestavek Gorica v obdobju prve svetovne vojne: gmotna škoda in prvi obnovitveni posegi, mlajšega zgodovinarja Jurija Klanjščka, pa opisuje vojne dogodke v samem mestu in nato, kako so obnavljali Gorico, pri tem pa izpostavlja tudi probleme, vezane na narodno vprašanje. Leto, ki je za nami, je bilo ob stoletnici pohoda na Rim priložnost, da je Karlo Mucci prispeval dragocen zapis o tedanjih razmerah v Tržiču, Laškem in Goriškem nasploh.
Isti raznarodovalni politiki je namenjen zapis Matica Batiča Javni napisi na Goriškem v času med obema svetovnima vojnama, ko še posebej obdela odstranjevanje slovenskih javnih napisov, italijanizacijo pokopališč in fašistične napise, ki so preplavili deželo.
Usodno dogajanje ob kapitulaciji Italije je v članku Leto 1943 na Primorskem – osemdeset let potem obdelal Renato Podbersič ml. Res pretresljiva pa je življenjska usoda Marice Merljak – primorske izseljenke v Egiptu, ki jo je za Koledar napisala Ivanka Uršič. Edinstvena je tudi zgodba o nastanku Marijine kapele v Podgori, ko Saša Quinzi predstavlja, kako se je tega dela lotil Vilko Čekuta.
Dokaz razčlenjenega, bogatega in kakovostnega delovanja naših ustanov in društev so poročila, ki so zbrana v sklopu Kaj smo, saj po predstavitvi delovanja GMD, Celjske Mohorjeve družbe in Mohorjeve iz Celovca Alenka Soban piše o delovanju ZSKP in njenih članic in o sezoni 2021/22 pri ZCPZ, Nadia Roncelli predstavlja delovanje SP in nekaterih društev v Trstu, Matevž Čotar piše o KC Lojze Bratuž, Rossana Paliaga pa o izpeljanih projektih ZCPZ, medtem ko Katja Pasarit obdela Redno delovanje Sindikata slovenske šole v minulem šolskem letu in Nika Cotič delovanje Slovenske zamejske skavtske organizacije.
In memoriam je sklop, v katerem se razni avtorji spominjajo nekaterih vidnejših osebnosti, ki so nas zapustile v minulem letu in se klanjajo spominu javnega delavca Branka Černica, glasbenika Adija Daneva, zgodovinarke Milice Kacin Wohinz, duhovnikov Iva Miklavca, Milana Nemaca in msgr. Oskarja Simčiča, psihologa Danila Sedmaka, pesnika Ivana Tavčarja in prevajalke Mirelle Urdih Merkù.
Koledar za leto 2023 se konča z dragoceno Slovensko bibliografijo v Italiji za leto 2021, ki so jo prispevale knjižničarke NŠK Viviana Vodopivec, Martina Humar in Gabriela Caharija.
Almanah, kot je Koledar GMD, je prav gotovo dragocen dokument našega časa, saj nam s svojimi članki, a tudi bogatim fotografskim gradivom, ki so ga črpali tudi iz arhiva Novega glasa, omogoča spoznati stanje in bogato delovanje vsaj enega dela naše narodne skupnosti, kar lahko pomaga, da bi ob tem začrtali jasnejše cilje tudi za naše življenje in delo v prihodnjih mesecih in letih.
