Razmišljanje ob epidemiji covida-19

Razmišljanje ob epidemiji covida-19

Upokojeni profesor filozofije na Providence College, Phil Devine, kritično analizira zadeve v zvezi z zadnjim virusom. Pravi, da smo po njegovem prišli do nove ideologije “kovidizma”, kar naj bi se videlo predvsem v treh vidikih: v domnevi o krivdi, v represiji tistih znanstvenikov, ki se ne strinjajo s splošnim narativom, in v protiverskem razpoloženju mnogih civilnih oblasti. Za razliko od raznih trgovin, pa četudi se je bilo potrebno držati določenih ukrepov, a so ostale odprte, pa so morale cerkve svoja vrata zapreti. Ni bilo mogoče prejeti svetih zakramentov, bil pa je mogoč, brez težav, eden od satanovih – splav. Kot smo pa dejali prej, je bilo mogoče tolažbo za težave utopiti v alkoholu, ki je bil dostopen. Prijatelj iz Italije mi je povedal, da je v njihovem nakupovalnem središču najprej zmanjkalo pivo. Devine pravi, da so bili zdravi ljudje zaprti doma, nekje bolj, drugod manj strogo, da bi zaščitili starejše ljudi, v resnici pa so naše politike te iste ljudi izpostavile zelo velikim tveganjem. Videli še bomo, kakšne bodo posledice drastičnih ukrepov, ki utegnejo biti hude. Videli bomo, saj nimamo kristalne krogle. Upamo na najboljše, a treba se je pripraviti na slabe scenarije, kakor je oni dan večkrat ponovil pri sveti maši g. Albreht, izredno cenjeni zlatomašnik. V družbi imamo vselej neke miselnosti oz. ideologije, ki potem narekujejo družbeno delovanje. Ker smo precej okuženi z Marxom, pa je praktično povsod izraz “ideologija” pridobil negativno oznako. Devine trdi, da imamo tudi ideologijo covid-19, ki jo imenuje kovidizem, in sicer tako v opisnem smislu, a obstajajo razlogi tudi za to, da ima ideologija negativno oznako. Tako iz ne prav jasnih razlogov pridemo do razsvetljenega in naprednjaškega ali progresivnega kovidizma na eni strani, medtem ko so po drugi strani raznorazni pomisleki, označeni ravno obratno, torej kot konservativni in celo nazadnjaški, četudi jih navdihuje skrb za usodo, recimo, gostincev, če drugih gospodarskih panog zdaj niti ne omenjamo, ker jih Devine ne omenja.

Kaj je res in kaj ne?

Ni težava, da bi zadeve okoli virusa ne vsebovale tudi resničnih elementov, ker seveda jih, vendar pa ta ideologija v negativnem smislu zelo močno poudarja nekaj, po drugi strani pa ne jemlje v poštev drugih reči. Devinu se zdi, da se kovidizem ravna po filozofu Davidu Humu, po katerem “razum je in mora biti suženj strasti”. Da je naša družba bolna, ni težko ugotoviti, a treba ji je dati pravo zdravilo. Tudi v Nemčiji so nacionalsocialisti prav videli, da je bila weimarska država močno nefunkcionalna, a se je ponujeno zdravilo izkazalo slabše od bolezni. Jedro resnice je pri kovidizmu to, da je virus covid-19 včasih smrtna bolezen, o prenašanju katere vemo malo. Velika večina primerov bolezni kaže zelo blage oz. ne prehude simptome, tako da mnogi pacienti sploh ne opazijo, da so bolni. Zdaj vemo praktično že vsi, da so pretiravali in še, tudi glede števila primerov okuženih in tudi glede smrtnih primerov, v smislu, naj bi bil vselej vzrok covid-19, medtem ko so ljudje imeli še druge bolezni. Tudi z znanstvenega vidika so stvari precej kotroverzne, na kar je opozoril tudi sobrat David Nix, ki je bil pred svojim duhovništvom reševalec v Bostonu, med t. i. “lockdownom” pa se je pogovarjal s kar nekaj medicinskimi kolegi, ki so bili glede naše bolezni v prvi vrsti. Zelo pomemben element v kovidizmu je, recimo, “tihi prenašalec”, kjer pa si mnenja strokovnjakov nasprotujejo. Še na nekaj velja opozoriti, česar ne vidimo le v ZDA, ampak je zelo izrazito v Italiji, da imajo določeni strokovnjaki kar zacementiran prostor v medijih, spet drugim pa se tega prostora ne da. Še več, radi jih ponižujejo, gledajo nanje zviška ali z nezaupljivostjo samo zato, ker mislijo in povejo kaj tudi drugače, ali pa zato, ker morda pripadajo kaki katoliški medicinski ustanovi. Devine kar z razlogom pravi, da ideologija okoli covid-19 apelira na tisto, kar je Hobbes označil kot “strah pred nevidno silo”, gre pa za strah, ki se samo še veča z ukrepi, ki jih je potrebno delati proti njemu. Vse, kar smo prisiljeni delati, si mislijo ljudje, že moramo delati z nekim razlogom, pa četudi se marsikdaj gre v protislovja, pretiravanja in proti zdravi pameti.

Medijska virusna slika

Za prav ta virus je sobrat Nix dejal, da je še precej hujši od covida-19. Podaja, recimo, neovrgljivo medicinsko dejstvo, ki pa ga v medijih ne bomo zasledili, da vsako leto precej mladih žensk prvega sveta umre zaradi pljučne embolije ali srčnega infarkta, ki sta posledica uživanja kontracepcije. Ko je Nix zadevo dal na eno od najbolj razširjenih družbenih omrežij, so mu takoj zraven prilepili “fact-checking” – povezavo, kjer so navedena gotova dejstva glede covida-19, saj je trdil, da vsako leto precej več žensk umre zaradi preverjenega dejstva, ki ga je omenil. Tudi to je del ideološkega narativa. V Ameriki smo sicer videli, da očitno virus prizadene samo heteroseksualne osebe, glede na to, da je bilo celo morje oseb brez maske na chicaški paradi ponosa. V naši družbi naj bi bila sicer homofobija hujša kot heterofobija, a ne bo treba čakati časa, ki bi pokazal na lažno prepričanje, saj dejstva že pravijo, kako je s tem. Projekcija za konec stoletja je pokazala, da bo evropsko prebivalstvo predstavljalo le še 4 odstotke svetovne populacije. Podobno bi lahko trdili, da še bolj kot maske pred virusom ščitijo druga sredstva, kot je, recimo, BLM (Black Lives Matter = črnska življenja štejejo) in podobno. V resnici seveda črnska življenja ne štejejo že lep čas, kar je dokazala ustanoviteljica Planned Parenthood, Margaret Sanger. Organizacijo je ustanovila zlasti z razlogom zmanjševanja črnske populacije s splavi, a se o tem ne sme preveč na glas govoriti. V medijih je zamolčano še nekaj aktualnega in nekaj zgodovinskega, še vedno ostajamo v ZDA, a je seveda tudi pri nas podobno. Vselej je le vprašanje barve, tokrat politične. Tako predsedniški kandidat nikdar ni rasist, pa čeprav so bile njegove tovrstne opazke dokumentirane, ker je pač prave barve, drugi pa je vedno in vselej rasist in še kaj. Glede zgodovine pa lahko rečemo, da kar je bilo, je pač bilo, danes je pa drugače – da namreč nekdanji demokrati, kakršen je bil Teddy Roosevelt, niso bili takšni, kakršni so današnji. Samo majhno dejstvo, ki potrjuje, da je razlaga zgodovine temeljna, kdor pa nudi tisto najbolj sprejeto, vodi tudi družbeni narativ. Če pa se še ozremo na barvo kože, potem ta botruje tudi temu, ali bo kdo v karanteni ali ne.

Strah pred ljudmi

Kovidistična ideologija po Devinu sicer apelira tudi na strah do ljudi kot takih, torej na antropofobijo, kakor jo imenuje. Ljudje kot takšni, vključno z nami samimi, so vir okužbe, dokler se ne dokaže nasprotno, sploh kadar imamo opraviti z ljudmi, ki so nam tako ali drugače tuji. Pa tudi popolnoma zdravi ljudje so lahko izredno nevarni, če zapuščajo stanovanje za zadeve, ki niso ključnega pomena. Lahko se tako gre po alkoholne pijače, napraviti splav in še zaradi drugih razlogov, ne pa tudi k sveti maši. Tako je sicer trdil tudi neki video, naj bi bilo tveganje za okužbo ob nakupovanju v trgovini majhno, medtem ko naj ne bi bilo veliko samo pri vadbi, recimo v fitnesu, temveč tudi tedaj, ko se udeležimo verskih obredov v zaprtem prostoru. Zagotovo se vse to trdi na podlagi empiričnih znanstvenih dokazov …

Znanstveni fundamentalizem

Retorika okoli virusa ima predvsem dva elementa – znanstveni fundamentalizem in šibki argument strahu. Prvi argument sestoji iz trditve, da so tisti, ki postavljajo pod vprašaj “konsenz”, nujno protiznanstveni in so krivi “zanikanja” oz. negacije, če rečemo s tujko. Za primer damo drugo področje in za trenutek pustimo ob strani virus. Predsedniški kandidat in nekdanji državni tajnik John Kerry je tako trdil glede klimatskih sprememb: “Pogosto sem govoril o tem, da so podnebne spremembe zadeva, kjer nihče nima privilegija, da bi dejal, da je “napol noseča”. Si ali nisi. Tako je s podnebnimi spremembami. Ali razumeš in sprejmeš znanost ali pa je ne razumeš”. Najboljše mnenje glede tega je podal pokojni Charles Krauthammer: “Nič ni bolj protiznanstvenega od ideje same, da je znanost stabilna, statična, ravnodušna do izzivov”.

Argument strahu

Strah je lahko nekaj utemeljenega in racionalnega, neracionalni poziv k strahu pa se ne ozira na druge izvore nevarnosti, pa tudi sili ljudi k varnostnim ukrepom, ki so neracionalni tudi z ekonomskega vidika. Covid-19 ni edina smrtna bolezen, strah pred njim pa je pripeljal do preziranja drugih smrtonosnih dejavnikov. Devine omenja nekoga, ki je umrl zaradi posledic neke druge pljučne bolezni, ker namreč ni imel covida-19, ni prišel v obravnavo in ni dobil zdravil, ki bi mu rešila življenje. Tisti, ki jih imenuje kovidisti, trdijo, da je vsak ukrep, četudi je še tako destruktiven, utemeljen, če zmanjšuje tveganje pred covidom-19, pa čeprav za malo. Tu se ne bomo ukvarjali z ekonomskimi vidiki, četudi bi se lahko ozrli tudi na te, ampak se ustavimo ob stavku, da tudi socialna razdalja lahko ubija. V Italiji se je močno povečalo število primerov ljudi, ki so potrebovali psihiatrično pomoč, kar posledično pomeni tudi večjo porabo tovrstnih zdravil. Za zdaj se še natančno ne ve za samomore, a vlada neverjetna zaskrbljenost med strokovnjaki. V Kaliforniji so naredili preplah zaradi ene same smrti, povezane s covidom. V Združenem kraljestvu so zato imenovali ministra za osamljenost, za katerega Devine dvomi, da bi bil zelo učinkovit. V glavnem, družbena razloga za vse te primere, katerim lahko dodamo še alkoholizem, srčne infarkte in podobno, sta načeloma dva: ekonomska negotovost in družbena izolacija. V naših časih ni potrebno izbirati, ker sta bila oba zelo navzoča. Povečalo se je tudi število primerov družinskega nasilja, kakor tudi število zlorab mladoletnih, poskočilo je, kakor smo že imeli priložnost povedati, število ločitev (dobil sem podatek za neko področje, kjer je povečanje več kot 50-odstotno).

Sprevržena morala

Koronafobija je sprevrgla moralno presojo. Tako je postalo herojsko dejanje to, da je kdo doma in gleda Netflix, in sicer je dejanje na isti ravni vojakov, ki so se 6. junija 1944 izkrcali v Normandiji. Da o drugih elektronskih drogah niti ne govorimo. No, moramo omeniti to, kako so določene “rdeče” strani dale na voljo zastonj premium vsebino, da bi na ta način še bolj “sterilizirali” može in fante.  To, da se izogibamo bližnjega, tudi tako, da gremo na drugo stran ceste, je postalo krepost. Znamenje solidarnosti je postala nošnja maske tudi tedaj, ko to ni potrebno – včeraj sem srečal dve gospe, ki sta marširali po prazni ulici z masko. Po drugi strani pa vlada prepričanje, da bo prisila družin s težavami k temu, da več časa preživijo skupaj, izboljšalo njihove odnose. Po Devinu pa očitno pomeni večjo ljubezen do Jezusa odtegnitev evharistije ljudem. O tem se ne bomo več izrekali, ker tudi tu ni nihče bolj pameten, kakor se pravi. Vsekakor pa lahko zatrdimo, kako tudi tu vladata oba zgoraj navedena elementa in argumenta. Koliko časa bo vse skupaj trajalo? Vse dotlej, dokler ne bo varno, kar lahko pomeni še zelo dolgo. Kakor je lepo dejal upokojeni epidemiolog Paolo Gulisano, ki je zdaj katoliški pisec in publicist, nično tveganje ne obstaja, a je podal tudi druge empirične znanstvene dokaze v zvezi s cerkvenimi obredi, kakor so to storili še številni drugi katoliški medicinski in podobni strokovnjaki.

Ukrepi brez ideologije

Kdorkoli je zadolžen za ukrepe, bi se moral, pravi Devine, kolikor je človeško le mogoče, osvoboditi ideoloških izkrivljenj, da razni ukrepi ne bi povzročili več škode kot koristi, sploh pa, da ti ne bi povzročili več škode od virusa samega. Kar pa zadeva ideološka izkrivljenja, se strinjam z Devinom, da pred njimi nihče ni varen, ampak smo vsi grešniki. Seveda ne bomo nepokorni ne mi sami niti ne bomo pozivali k temu, a potrebno je tudi uporabljati razum v najboljši meri, kolikor moremo.