“Razkola med SSO in SKGZ ni!”

Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno gospodarska zveza tesno sodelujeta, v vodstvih so tudi različna mnenja, in vendar sta krovni organizaciji glede pomembnih vprašanj enotni. Obe sta odločno usmerjeni v prihodnost, v skrb za mlade in v vsestranski razvoj članov slovenske narodne skupnosti v Italiji, ki živijo v treh pokrajinah naše dežele. To je izšlo s spletne tiskovne konference ob koncu leta 2020, ki je potekala 29. decembra v Galeriji Ars na Travniku v Gorici in na kateri sta spregovorila predsednik SSO Walter Bandelj in predsednica SKGZ Ksenija Dobrila. 

V svojih besedah nista mogla mimo pandemije, ki je močno zaznamovala tudi našo skupnost, in dogodkov ob 100-letnici požiga Narodnega doma v Trstu. Govor je bil o stanju Slovencev v Italiji, od gospodarstva in šolstva do kulture in športa, pa o odnosih z Rimom in Ljubljano, o odprtih vprašanjih, o dosežkih, ki prinašajo zadoščenje, pa tudi o zadevah, ki so obtičale na mrtvem tiru. V novem letu se nameravajo lotiti pomembnih izzivov; med njimi so postopek vračanja Narodnega doma v Trstu, vprašanje olajšanega slovenskega predstavništva v italijanskem parlamentu, 20. obletnica zaščitnega zakona 38/2001, obeležitev 30. obletnice osamosvojitve Republike Slovenije, razvoj slovenskega šolstva v deželi FJk, skrb za slovenski jezik in narodno zavest z novimi oprijemi, izvajanje zaščitne zakonodaje na podlagi zakonov 482 in 38 ter deželnega zakona 26, distribucija skupnih brošur za slovenske šole, povezovanje slovenskih manjšin v zamejstvu. 

Bandelj je poudaril nujo, da bi skupaj gledali v prihodnost in jo skupaj tudi načrtovali, da bi si prizadevali, da bi naša skupnost bolje živela. Izredno pomembno je vprašanje zajamčenega zastopstva v Rimu, je dejal: glavno besedo ima seveda politika, “krovni pa lahko pomagata”. “Razkola med SSO in SKGZ ni,” je odločno dejal predsednik SSO. Kdaj pa kdaj lahko mislijo drugače, imajo različna stališča, “a tudi to je potrebno, da se pogovarjamo”. Sodelovanje je tesno, “glede pomembnih vprašanj smo si skupni!” Ksenija Dobrila je dejala, da so s pandemijo utihnile šole, pa tudi dejavnosti naših društev. “Naša beseda je ostala živa samo preko medijev.” O dialogu med krovnima organizacijama je povedala, da je “kontinuiran”, da ne gre za “zunanje paradiranje”; za vsem je veliko dela in obnavljanja vezi. “Nastopi so skupni, ker moramo gledati dalje.” Pomembna sta “zavzeto vsakdanje delo in usklajen nastop”, ki veliko pomeni tudi v Ljubljani. Njena velika želja je, da bi naša narodna skupnost uspela izdelati strateški, operativni načrt za naslednjih nekaj let, ki bi izpostavil ključna vprašanja našega bivanja. Od enotnosti nastopa civilne družbe, dialoga in skupnega načrtovanja so odvisni usoda manjšine, naš razvoj in naše bivanje, je podčrtala. “Kar nas ločuje, je zanemarljivo, dosti več je tega, kar nas združuje.” Predsednika sta se na koncu zahvalila vsem, ki delujejo v 321 včlanjenih društvih v deželi FJk, sodelavcem, medijem in vsem, ki delajo v dobro skupnosti, ter v novem letu zaželela, da bi naša skupnost – s pogledom v prihodnost – zaživela v vseh okoljih. 

Daljši zapis v naslednji tiskani izdaji NG  

DD

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme