Radoživo se je razpršilo na tisočero kapljic tri leta zatrtih sanj

Mladinska gledališka skupina O’Klapa / Premiera: Lak za sanje

Da se v srcih globoko zakoreninjene sanje, kljub nasprotnim vetrovom, lahko radostno uresničijo, so dokazali vneti igralci goriške Mladinske gledališke skupine O’Klapa, ki nad deset let nadvse živahno prši svoje ustvarjalne zamisli v krogu Skupnosti družin Sončnica pod zagnanim mentorstvom Katerine Ferletič, ki jo vsi prav dobro poznamo tudi kot vzneseno ljubiteljsko gledališčnico in je tudi tokrat opravila ogromno organizacijsko in spodbujevalno delo. Tri leta so ljubosumno pestovali željo, da bi spet ponudili gledalcem svoj muzikal Lak za sanje, enkraten odrski podvig, ki je v dinamični režiji mlade Sanje Vogrič, tudi same povsem predane gledališču, kljub zelo “tehnično” usmerjenemu izobraževanju, premierno zaživel ravno na pragu pandemije l. 2020 in prav zaradi nje doživel le eno ponovitev. Zdaj pa so se njihove vroče želje uresničile in Lak za sanje, prosto povzet po filmu oz. muzikalu Hairspray, je v vsej svoji bleščeči radoživosti premierno zaživel v nedeljo, 7. maja 2023, na odru Kulturnega centra Lojze Bratuž, ki so ga povsem zasedli izjemno navdušeni gledalci različne starosti in tako potrdili otipljivo dejstvo, da so naše dvorane popolnoma zasedene zlasti ob domačih produkcijah. Muzikal je ponovno zablestel po Sanjinem režijskem konceptu, ki je dogajanje razpotegnila v dvorano, tako da so bili tudi gledalci posredno vpeti v ta magični gledališki krog. Vse je tudi priredila “po meri izvajalcev” in besedilo začinila z domiselno duhovitimi utrinki; poigravajoč se tudi s priimki (show Mal Alan, Lak Pad’Ovan) vsem nam znanih oseb, je dodala nekaj pristne domačnosti in tako še bolj podžgala celoto in prilila več kot kanček humorja v besedilo, ki ga pestrijo izvrstno zapeti songi. K njeni z drobnimi detajli nadgrajeni režiji in opiljenju določenih igranih trenutkov je pripomogel mentor Andrej Zalesjak, mladi izkušeni član igralskega ansambla SNG Nova Gorica. Da je uprizoritev tudi pevsko dobro zazvenela, je zaslužna strokovna sodelavka za petje in vokalno tehniko Alessandra Schettino, ravnateljica SCGV E. Komel. Muzikal je v vrtinčastih plesnih korakih twista in rock and rolla gledalce iskrivo popeljal v poživljajoča 60. leta prejšnjega stoletja, ko se je marsikaj začelo spreminjati v družbenem življenju in so se tudi ženske bolj zagrizeno borile za svoj prostor v doslej ozkogledi, avtoritarni “patriarhalni” družbi. V muzikalu nastopata sicer tudi bolj strogi, mami, ki nočeta, da bi hčerki omamil televizijski show in bi doživeli razočaranje, a hočeš nočeš morata kloniti pred odločitvami mladenk, ki si želita “postati vidni”! Kot prvič je tudi tokrat hiter dinamični tempo igre, poleg temperamentne režijske paličice, narekovala v živo brezhibno izvedena glasba solidne tržaške skupine Love Guns, ki jo sestavljajo mladi glasbeniki Erik Puric, Niko Trento in Matija Kralj. Na vrtoglavo hitre ritme so gibke koreografske korake pod odličnim vodstvom Alexa Devetaka ubirali iz prejšnje izvedbe že znani in novi igralski obrazi, ki so svoje spretnosti izkazali v ubranih plesnih biserčkih. Njihov prehod iz najstniške razposajenosti v bolj zrelo obdobje in intenzivne vaje od jeseni do pomladi so še bolj izbrusili njihov ples, tako da se je razlika med njimi in njihovim koreografom skoraj zabrisala.

Malce bolj umirjen, iz logističnih razlogov posnet glasbeni del je izzvenel iz glasbil skupine Komel Contemporary Ensemble z umetniškim vodjo Janom Sturialejem.

Iskrivi komedijski zaplet in razplet, ki se suče okrog televizijskega showa Mal Alan, katerega sponsor je lak Pad ‘Ovan (neobhodno potreben za tedanje pričeske!) in za katerim norijo nastopajoči mladi dramski liki, ker bi vsak rad šel na avdicijo zanj in si s tem izboril mesto v plesni skupini in tako izšel iz anonimnosti, je zgrajen prav po meri mladih. Tudi današnja mladina bi bila rada uspešna, zdrava tekmovalnost, pa tudi zavist in nevoščljivost ob uspehu drugih so prisotne tudi danes, kot tudi spletanje prijateljskih vezi, prve zaljubljenosti, ki jih ponesejo nad oblake, a žal tudi predsodki zaradi marsičesa, tudi glede telesnega videza, razlik na družbeni lestvici … Vse to je še zmeraj kar trdno zakoreninjeno tudi v naši zavesti, zato je muzikal, v katerem si nastopajoči želijo uresničiti svoje sanje in hrepenenja, še zmeraj žgečkljivo aktualen.

Trmasta vztrajnost dveh prijateljic v najstniških letih, ki vsak dan drvita iz šole domov, da ne bi zamudili priljubljenega showa, ju privede do tega, da še sami zaplešeta pred kamerami, kljub nasprotovanju mam. Uresniči se njuno hrepenenje po avdiciji za show kot plesalki; Tracy, do ušes noro zaljubljeno v lepotca-plesalca Linka, pa televizijska publika izbere kot novo zmagovalko na tekmovanju Miss lak Pad’ovan, in to kljub vsem oviram in pastem, ki ji natrosita nevoščljivi, vase zagledani Amber in njena mama Velma, ki jo doleti pravično “ponižanje v živo”. Glavni protagonistki, prisrčno, takojšnjo simpatijo vzbujajočo, energično in zelo odločno Tracy Turnblad in sprva bolj zadržano in boječo, potem pa zmeraj bolj samozavestno Penny Pingelton, sta zelo prikupno orisali Mila Clapiz, ki je nastopila že v prvi igralski zasedbi, in Mateja Balta, ki je učinkovito nadomestila svojo sestro Tino. Irena Raseni in Manuel Pintar, ki je v pevskem delu (še posebno v hudomušno komičnem duetu pred zastrtim zastorom) očaral s svojim toplim basom, sta poosebila Tracyjine starše, treznejšo, bolj na trdnih tleh zasidrano mamo Edno, ki se nazadnje prepusti navdušujočemu toku dogajanja, in očeta Wilburja, ki se še sam takoj vname za hčerkine želje. Pennyjino mamo Prudy, ki se na vse kriplje trudi, da bi hčerko odvrnila od gledanja za mladino tako omamnega televizijskega programa, je duhovito “diktatorsko” izrisala Gabrijela Vidmar. Kea Vogrič in Daniela Klanjšček (tudi v realnem življenju hči in mati) sta suvereno, samozavestno še bolj kot prvič, poosebili vzvišeni, samopašni, domišljavi, ošabni, škodoželjni in ukazovalni Amber von Tussle, ki bi bila zmeraj rada v ospredju, in Velmo von Tussle, ki se hvali, da sama nosi naslov miss center sveta in da ima v oddaji glavno besedo. Briljanten, sproščen napovedovalec Mal Alan je bil Cristian Visintin. Pisano paleto nastopajočih likov so v uigrani harmoniji imenitno odigrali Manuel Quaggiato (lepi Link Larkin, ob katerem vzdrhtevajo srca zaljubljenih deklet), že omenjeni koreograf Alex Devetak (Mickey Scott in Gubana), Manuel Leonzini (Dolce in asistent), Monica Quaggiato (pevka in prodajalka), Iris Gulin (Darla Davis in prodajalka), Aleksija Primosig (Lou Ann Johns in prodajalka), Patrick Cingerli (Fender West), Simon Čavdek (Brad Barnes), Noemi Iacono (Becky Myers), Alex Terpin (Joey Jones), Samantha Juretic (Tammy Warren) in Marco Fior (profesor in policist). Prava paša za oči so bili čudoviti, elegantni, barvno usklajeni  kostumi, ki so, obogateni z raznimi našitki, bleščicami … , pridobili še dodaten lesk v mojstrski, barviti, tehnično zahtevni igri luči. Kostume si je, opirajoč se na modo tedanjega časa, zamislila Daniela Klanjšček, natančno pa jih sešila zelo spretna šivilja Maria Ferfoglia Ferletič. Za pričeske sta poskrbela Žiga Velikonja in Lara Strel, za ličenje pa Nataša Klanjšček, Noemi Lakovič in Alice Sivilotto.

Domiselno je bil oder razdeljen na dve prizorišči, premišljeno izdelane premične scenske elemente (izdelali so jih Mario Klanjšček, Marjan Vogrič, poslikali pa Karin Vižintin, Simon Čavdek, Alex Devetak; Mojca Terčič in Katerina Ferletič sta bili pri tem zanesljivi pomočnici) pa so brez odvečnih pavz bliskovito menjavali kar sami nastopajoči. Preverjeni tonski mojstri servisa FriulAudio so imeli popoln nadzor nad zvokom. Pomoč pri tehniki luči in glasbe so nudili Valerio Komic, Janiki Cingerli in Ema Terpin. 

Za grafično podobo je bila zadolžena Monica Quaggiato. Skrb za logistiko in prevoze sta prevzela Marjan Vogrič in Jurij Hlede. Izredno delo, trud in požrtvovalnost sta v ponovno odrsko postavitev Laka za sanje vložili Katja Terčič, ki je opravila tudi dve skriti zakulisni, a zelo pomembni nalogi inspicientke in šepetalke, ter Kea Vogrič, ki je bila med prvimi spodbujevalci obuditve tega zelo zahtevnega odrskega zalogaja, saj je muzikal zapleten gledališki žanr, v katerem se igrani, glasbeni, pevski in plesni deli nenehno prepletajo in zahtevajo veliko koncentracijo in trdno zakoličen ritem, da se vsa predstava ne sesuje v prah. Lak za sanje v izvedbi mladih zanesenjaških o’klapovcev se je silovito vrtinčil in ritem ter napetost nista popustila niti za trenutek. Mladim gledališkim ustvarjalcem je treba le iskreno čestitati, da so nekaj tako kakovostnega postavili na oder in s svojim nastopom vzradostili tudi nostalgike, ki so se v duhu spet zazrli v legendarna 60. leta preteklega stoletja, ko so bili sami mladi in so sanjali, da bodo preobrnili svet …

Med premiernim občinstvom, ki je večkrat spremljalo glasbo s spontanim ritmičnim ploskanjem in vzhičeno podarilo bučno ploskanje nastopajočim in vsem zakulisnim garačem, so bili med drugimi Danijel Malalan, direktor in umetniški koordinator v Slovenskem stalnem gledališču, Marij Čuk, pisatelj, pesnik, časnikar, gledališki kritik, Igor Komel, predsednik goriškega Kulturnega doma, Sabina Volk Simčič, vodja JSKD OI Nova Gorica, in njena sodelavka Petra Paravan, Miloš Čotar, predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete, Walter Bandelj, predsednik SSO, Franca Padovan, predsednica SCGV Emil Komel in števerjanska županja, ki so jo nastopajoči  konkretno vključili v predstavo.

Z dolgotrajnim, navdušenim ploskanjem ob koncu muzikala – pa tudi s tistim ob različnih prizorih – so gledalci zaobjeli vse ustvarjalce in jim tako izkazali hvaležnost za vrhunski umetniški užitek, ki prerašča ljubiteljske okvire.

Prav tako navdušenost nad muzikalom so pokazali dijaki licejskega pola, saj je bilo med njegovimi izvajalci kar nekaj njihovih sošolcev, in tretji razredi dvojezične šole iz Špetra, ki so si matinejo ogledali 10. maja, ter njihovi vrstniki iz NSŠ Ivan Trinko iz Gorice, ki so predstavo spremljali v dopoldanskih urah v soboto, 13. maja, ko so ob njej zvečer uživali še odrasli gledalci, v sklopu niza veseloiger ljubiteljskih odrov Iskrivi smeh na ustih vseh, ki ga prirejata Kulturni center Lojze Bratuž in Zveza slovenske katoliške prosvete kot spodbudo za gledališko snovanje v naših društvih. Gledalci bodo imeli še eno možnost ogleda živahnega muzikala v torek, 16. maja, ob 20.30.

Dijake je v sredo in soboto z odra nagovorila sama režiserka Sanja Vogrič in jih opozorila, naj bodo pazljivi tudi na sporočilo, ki ga prinaša muzikal.

Ta krasni odrski podvig sta Mladinska gledališka skupina O’Klapa in Skupnost družin Sončnica uresničili s sodelovanjem in podporo Dežele FJK, Zveze slovenske katoliške prosvete, Kulturnega centra Lojze Bratuž, Slovenskega centra za glasbeno vzgojo Emil Komel, Javnega sklada RS, Mladinskega doma in Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.