Kultura

Radostno razpoloženje ob Jezusovem rojstvu

Radostno razpoloženje ob Jezusovem rojstvu

Gorica / KCLB - ZCPZ: Božični koncert

Tudi letos je Kulturni center Lojze Bratuž ob sodelovanju Združenja cerkvenih pevskih zborov Gorica uvrstil v koncertni abonma Božični koncert pod naslovom Iz srca vsi radujmo se in ga ponudil v poslušanje tudi abonentom abonmaja Slovenskega stalnega gledališča za Gorico. Oba večera, v sredo, 20., in četrtek, 21. decembra 2017, se je velika dvorana KCLB napolnila z navdušenimi poslušalci, ki so zelo dobro ocenili delo naših ljubiteljskih pevcev in glasbenikov, ki so že večkrat pokazali, kaj lahko zmoreta vzneseno navdušenje in vneta ljubezen do pevskega in glasbenega poustvarjalnega dela. Sedemindvajset glasbenikov orkestra ArsAtelier in šestindevetdeset pevk in pevcev, članov štirih zborov, MePZ Hrast (zborovodja Hilarij Lavrenčič), MePZ Lojze Bratuž (zbor. David Bandelj), MeMlPZ Emil Komel (zbor. David Bandelj) in Fantovske vokalne skupine Devin – Nabrežina (zbor. Mirko Ferlan), s tremi solistkami, Alessandro Schettino, Mojco Milič in Martino Kocina so pod suvereno dirigentsko paličico Hilarija Lavrenčiča disciplinirano ustvarili čudovit glasbeni večer z močnim ustvarjalnim nabojem in duhovnim sporočilom. Že sam pogled na oder, poln pevcev in glasbenikov, je bil navdušujoč in veličasten. Dirigent Lavrenčič, ki ima zmeraj veliko zanimivih zamisli in si zelo prizadeva pri njihovi uresničitvi, je za letošnje pevsko voščilo izbral zelo zanimiv program. V prvem delu so se pevci, ki jih na oder žene veselje do petja, preizkusili v izvajanju enega izmed najbolj znamenitih in izvajanih del Antonia Vivaldija (1678-1741) za soliste, zbor in orkester Gloria v D-duru RV589. Avtor jo je napisal v zrelem obdobju svojega ustvarjalnega zanosa, ko je bil zaposlen kot učitelj glasbe v Ospedale della Pieta’ v Benetkah, domnevno l. 1715, kot je v dvojezično programsko knjižico zapisal David Bandelj. Baročno mojstrovino so pevci skupaj s solistkami skušali izoblikovati čim bolj bleščeče in polno, da bi zazvenela v vsej spevni baročni lepoti. Bolj učinkovito so verjetno izzveneli deli v hitrejšem ritmu. Vsekakor je izredno pozitivno in hvalevredno že to, da so se sploh lotili tako zahtevne izvedbe. Pri vsem tem pa pri ljubiteljskem poustvarjalnem delu zmeraj zmanjka dragocenega časa, da bi kaj še dodatno izpilili, izčistili in dodali kakšne barvne odtenke, ki jih morda zaznajo tankočutna ušesa poznavalcev tovrstne glasbe. Za širšo publiko je bila izvedba več kot prepričljiva in navdušujoča in zato je izvajalce nagradila z vztrajnim, hvaležnim ploskanjem, ki je seveda zaobjelo tudi čustveno interpretacijo solistk, sopranistk Alessandre Schettino in Mojce Milič ter Martine Kocina; vsaka je s svojo barvo glasu in vokalnim izražanjem doprinesla svoj delež k izvedbi dela. Odlično in solidno je opravil svoje delo tudi orkester ArsAtelier s solisti vred.
V drugem delu koncerta so se nastopajoči poklonili goriškim skladateljem Mirku Fileju (1912-1962), Lojzetu Bratužu (1902-1937) in Stanku Jericiju (1928-2007). Njihove izvirne skladbe so zazvenele v orkestraciji Patricka Quaggiata in Aljoše Tavčarja, ki sta nedvomno opravila veliko in zaslužno nalogo. Tako se je zaslišala pesem Oj hlevček betlehemski Mirka Fileja na besedilo Srečka Gregorca in v orkestraciji Aljoše Tavčarja, Ena lučka in Noč najjasnejša, najlepša Lojzeta Bratuža, prva na besedilo Stanka Staniča, druga pa pesmice Ljubke Šorli, obe v ork. Patricka Quaggiata, sledile so si kar štiri skladbe Stanka Jericija: za pesmi Nikar ne dremajte in Čujte, čujte je orkestracijo napisal Aljoša Tavčar, za pesmi Oj Dete je rojeno nam in Ljubezen pa Patrick Quaggiato. Sporočilno najbolj močna in povedna je bila Ljubezen (“Kaj bi počeli sinovi slovenske matere, da nimajo Božiča, svoje polnočnice, jaslic, svojih božičnih pesmi”?) na besedilo Ivana Preglja, “ki je bila v originalu zapisana za zbor in orgle in predstavlja eno izmed sintez skladateljevega sinkretičnega gibanja med stili. Saj najdemo v njej sledove serialne glasbe, dodekafonije in istočasno impresionizma”, je pojasnil David Bandelj v programski knjižici. To je bil res veličasten poklon goriškemu umetniku Jericiju ob desetletnici njegove smrti, glasbeniku, “ki je gledal čez obzorja domačnosti v svet in čigar večina del ostaja še vedno neizvedena”.
Nastopajoči so podarili poslušalcem enkraten užitek in ponovno dokazali, kaj lahko zmorejo s skupnimi močmi in koliko ustvarjalne sile premore ta naša mala slovenska narodna skupnost. Razveseljivo pa je tudi dejstvo, da je bilo na odru veliko mladih obrazov. To nas navdaja s spodbudno mislijo, da bo zborovsko petje še odmevalo z naših odrov in podarjalo še veliko takih umetniških presežkov, ki jih poslušalec dojema bolj čustveno in srčno, kot če prihajajo iz ust poklicnih pevcev.
Iva Koršič

10.01.2018

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2018 Noviglas, Vse pravice pridržane!