Aktualno

“Rada bi povezovala kulture, ki se med sabo sploh ne poznajo”

“Rada bi povezovala kulture, ki se med sabo sploh ne poznajo”

Piše Urška Petaros: Naši študentje v Ljubljani / Jasna Gornik

Jasna Gornik je študentka 2. letnika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študira dvopredmetno Rusistiko ter Španski jezik in književnost. Z njo smo se pogovarjali o njeni izbiri študija.
Študiraš Rusistiko in Španski jezik in književnost. Zakaj si se odločila za ta dva tako različna jezika?
Izbrala sem Rusistiko, ker sem se ruščine začela učiti že na višji šoli. Moja višješolska profesorica ruščine Posega je bila zelo dobra profesorica in zaradi nje sem vzljubila ta jezik. Odločila sem se, da se bom nadaljevala učiti ruščino, ker je bilo edino to, kar me je zanimalo, ko sem izbirala univerzo. Španščino pa imam v ušesih od malih nog, ker imam sorodnike v Argentini. Ker se tega jezika nisem učila na višji šoli (jezikovna smer), sem se odločila, da se ga bom naučila zdaj.
Ta dva jezika nimata nič skupnega. Letos obiskujem tudi izbirni predmet francoščino, tako da povežem ta dva jezika. Francoščina je namreč v Rusiji drugi jezik, španščina in francoščina pa sta romanska jezika.
Mislim, da me zaznamujeta oba jezika, kajti Rusi so bolj zaprti, objestni in z nekaj besedami povejo vse, medtem ko so Španci bolj odprti, radi govorijo. To sta dve kulturi, med katerima živim vsakodnevno, zato je zame zanimivo spoznavati te dve skrajnosti, ki sta tudi del mene.
Kateri od dveh jezikov ti je bolj všeč?
Špansko govorim bolj spontano, vendar mi je bolj všeč ruski jezik, ker ima vse značilnosti slovanskih jezikov in se mi zdi neverjetno, kako je lahko v enem jeziku vse tako lepo spojeno. Poleg tega mi je všeč naglas in njihov način govorjenja: so kratki in jedrnati v vsem, kar hočejo povedati.
Znan Wittegensteinov citat se glasi: “Meje mojega jezika so meje mojega sveta”. Se strinjaš s to trditvijo? Misliš, da si z znanjem več jezikov odpiraš nova obzorja?
Gotovo padec mej dosti bolj sprejmeš, če poznaš jezike in kulturo drugih, ne samo jezika kot takega. Si bolj strpen do ostalih ljudi in jih sprejmeš prej kot nekdo, ki pozna samo eno kulturo, samo en jezik in ostane v lastni zaprtosti. V taki globalizaciji, kot jo imamo v tem stoletju, se zaprt človek ne bo strinjal z nobeno novostjo, tako tehnološko kot kulturno, migracijsko itd. Če kdo spoznava širši svet, mu gotovo širi obzorja. S tem bolj sprejema tudi svojo kulturo, ker, ko vidi ostale, razume, da je tudi njegova kultura pomembna in da je prav, da jo ohranja in razvija. Spozna tudi, kako je pomembno, da ima korenine.
Poleg jezika se učite tudi kulturo teh narodov: se učite o kulturi vseh špansko govorečih narodov?
Tako je. Pri književnosti imamo en semester špansko prozo, drugi semester hispanoameriško prozo, tako da imamo lep vpogled v vse. Vidimo razlike v jeziku, npr. v uporabi zaimkov.
Kot zamejka si stalno v stiku s slovensko in italijansko kulturo. Bi si upala narediti kakšno vzporednico med romanskimi narodi in slovanskimi?
Med samimi slovanskimi in samimi romanskimi narodi je ogromno podobnosti. Nians v jeziku je nešteto. Npr. Italijani, ki razumejo Špance, ali Slovenci Hrvate, vendar ima vsak jezik toliko nepravilnosti in posebnosti. Na fakulteti pa je dosti poudarjanja npr. razlik med jeziki, med ruščino in slovenščino, ker s tem da je ruščina slovanski jezik, se ga ne boš učil kot nekdo, ki sploh ne pozna slovanskih jezikov. Ampak se ga boš učil kot nekdo, ki že pozna strukturo slovanskih jezikov. (…)

Cel zapis v tiskani izdaji

16.11.2017

Komentarji

Naročite svoj izvod tednika Novi glas

Naročite se na tiskano izdajo tednika Novi glas že danes!

Prireditve

Vremenska napoved

Copyright © 2017 - 2019 Noviglas, Vse pravice pridržane!