“Rad bi nadaljeval delo, ki sta ga začela predhodna predsednika!”

Pogovor / Luka Paljk, novi predsednik Kluba zamejskih študentov

O Luki Paljku smo že nekaj izvedeli v pogovoru oktobra 2019, ko je sveži maturant na goriškem klasičnem liceju začel študij fizike na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani. Danes pa se bralcem Novega glasa predstavlja v vlogi predsednika Kluba zamejskih študentov (KZŠ).

Tudi o klubu smo že marsikaj slišali; tik pred izbruhom pandemije sem se pogovorila s takratno predsednico Petro Olenik, ki nam je orisala ambiciozne načrte zamejskih študentov v matici. Danes je vodstvo prevzel mladi Luka Paljk, ki nam je v pogovoru predstavil zdajšnje delovanje KZŠ.

Oktobra letos so te izvolili za predsednika KZŠ. Katere cilje si si zadal, ko si sprejel to vlogo?

Rad bi nadaljeval delo, ki sta ga začela predhodna predsednika Petra Olenik in Andraž De Luisa ter seveda ostali prej, ki jih sicer nisem dobro poznal. Ohranil in okrepil bi sodelovanje z Inštitutom za narodnostna vprašanja, pri katerem imamo sedež, in z raznimi ministrstvi, s katerimi sodelujemo. Nadaljeval bom organizirati dogodke, kot so Dan odprtih vrat, ZamejSKI dan, razni turnirji odbojke na mivki itd.

Letos smo si zadali kot cilj to, da imamo več delavnic, kot npr. tečaj fotografije, Photoshopa, računalniške varnosti, spolne vzgoje itd.

Kako sta na delovanje KZŠ vplivala pandemija in vse, kar je s sabo prinesla?

Pandemija je bila hud udarec za vse organizacije. Klub je deloval tudi v času zaprtja, ne bom rekel nemoteno, a še vedno z namenom, da se študenti povezujejo. Med raznimi vali so na spletni strani kluba vedno objavljali novice o tem, kako je s prehodom meje. Takratno vodstvo kluba je bilo stalno v stiku z raznimi ministrstvi in uradniki, ki so to določevali. Spominjam se, da ko sem se pripravljal iti čez mejo, sem vedno prej pogledal na spletno stran KZŠ, potem na druge uradne spletne strani.

Zdajšnji odbor kluba je svoj mandat začel s polno paro. Kaj vse ste organizirali v prvih mesecih letošnjega akademskega leta?

Najprej smo organizirali spoznavni večer, ki predstavlja že tradicionalno druženje na začetku študijskega leta. Spoznali smo bruce (študente prvega letnika) in oni so spoznali nas. Večer je tudi priložnost za novo včlanjevanje.

Zatem smo nameravali organizirati več turnirjev odbojke s Klubom študentov Sežana, s katerimi večkrat sodelujemo. Žal zaradi velikega števila okužb med udeleženci nismo tega uresničili.

Na začetku študijskega leta smo organizirali tudi “tournejco” po Ljubljani za bruce. Namen je bil ta, da bi jim predstavili bolj zanimive, za študente privlačne in uporabne točke v mestu.

Decembra smo organizirali spletni tečaj fotografije, ki ga je vodil mladi Henrik Šturman in katerega se je udeležilo lepo število članov in nečlanov kluba. Uspelo nam je speljati tudi ZamejSKI dan, ko smo šli na Zoncolan. Takrat se je izleta udeležilo več nečlanov kot članov, a to se dogaja vsako leto.

Katere dogodke načrtujete za naprej?

V petek, 4. februarja, prirejamo za vse višješolce Dan odprtih vrat, in sicer srečanje, na katerem podrobno predstavimo postopek vpisa na vse štiri univerze v Sloveniji in damo prihodnjim študentom druge praktične nasvete. Tudi letos bo srečanje potekalo po spletu. Marca pa imamo namen speljati drugi ZamejSKI dan.

Poleg tega nameravamo organizirati tudi tečaj Photoshopa za člane in nečlane ter tečaj računalniške varnosti. Če bodo razmere dovoljevale, bomo z veseljem sodelovali na Škisovi tržnici, največjem dogodku za študente, ki je vsako leto spomladi.

Pred izbruhom pandemije je bila ena izmed prioritet takratnega odbora, da okrepi delovanje med člani na primorski in mariborski univerzi. Je to prioriteta tudi zdajšnjega odbora?

Ja, seveda. Letos smo se odločili, da bomo, sicer na neformalen način, poimenovali odgovorna člana na primorski in mariborski univerzi, tako da imamo stike tudi s študenti izven Ljubljane. Trenutno imamo 95 članov, kar je rekordno število za našo organizacijo. Število se je povečalo tudi zaradi višjega števila članov s primorske in mariborske univerze, nekaj jih študira tudi na novogoriški univerzi. Trudimo se, da bi bolj vključili tudi te zamejske študente. Žal ni zelo enostavno, ker imamo sedež in center v Ljubljani, kjer študira največje število študentov in članov.

Okrepili bi tudi delovanje v zamejstvu. Nov odbor se je že srečal z odborom društva DM+, ki združuje mlade Slovence v Italiji. Mislim, da bi sodelovanje lahko pozitivno vplivalo na delovanje obeh organizacij.

Pogovor bi končala z vprašanjem, ki sem ga postavila tudi tvoji predhodnici. Kako boš uskladil obveznosti na fakulteti in dolžnosti, ki jih ima predsednik kluba?

Ni tako hudo, se da. Opazil sem, da mi dolžnosti predsednika ne jemljejo preveč časa. Treba pa je povedati, da se ni še začelo obdobje, ko se dijaki vpisujejo na univerze in potrebujejo našo pomoč.

Z odborom se vedno pravočasno zmenimo, določimo termin, ko je največ prisotnih, in izpeljemo sestanek. Čas si brez težav organiziramo.