Putinova Rusija

Piše: Špela Pahor

Trpke misli iz knjige umorjene časnikarke Ane Politkovske

Časnikarko Ano Politkovsko so ustrelili prav na rojstni dan Vladimirja Putina. Zdi se skoraj kot darilo za predsednika. Zakaj? Do njega in njegovih je bila preveč kritična. Zakaj je sovražila Putina? Ker je “zločinsko stvaren, ciničen, rasističen, lažniv /…/, ker ne mara ljudi. Prezira nas. Zanj smo samo sredstvo za doseganje njegovih ciljev, sredstvo za povečevanje in ohranjanje osebnega vpliva, nič drugega. Zato je prepričan, da lahko z nami počne, kar želi, da se z nami lahko po mili volji igra, nas uničuje, kot mu ustreza. Nič nismo, on, ki mu je po naključju uspelo zlesti na vrh, pa je danes car in bog. V Rusiji smo že prej imeli takšne voditelje. Pripeljali so nas v pogubo, vsesplošno prelivanje krvi, državljanske vojne. /…/ Zato ne maram tega tipično sovjetskega čekajevca, ki v Kremlju po rdeči preprogi koraka k ruskemu prestolu.”

V knjigo Putinova Rusija (ta je prvič izšla leta 2004, v slovenskem prevodu pa 2007) je zapisala zgodbe navadnih ljudi, ki so se znašli v novi totalitarni državi, kjer v politiki, vojski, sodstvu in gospodarstvu vladajo korupcija, mafija, izprijenost, nečlovečnost, laži. Tako zapiše na primer, kaj je značilno za rusko gospodarstvo: “Prvi pogoj je, da najprej uspejo tisti, ki si zagotovijo kos državne pogače – se pravi tisti, ki se polastijo državnega vira.” Z drugimi besedami, današnji pomembni poslovneži v Rusiji so bili nekoč uslužbenci Partije. “Drugi pogoj je, da ko enkrat uspešno odtujiš državno lastnino, ostaneš blizu oblastem.” To pomeni, da podkupuješ uradnike. “Tretji pogoj pa je, da si najdeš prijatelje med varuhi reda (z drugimi besedami, da jih podkupiš).” Če ne gre drugače, pač koga ubiješ ali ga prisiliš, da se ubije sam. “Cena življenja ali človeška čast sta nepomembni, kadar se dobički preštevajo v milijonih.” Ste kdaj slišali za sindikate organiziranega kriminala? Verjamem, da ne. Ti so nastali v času Jelcinove vlade. “Pod Putinovo vladavino pa ti sindikati držijo vse niti v državi v svojih rokah. Prav o njih, o teh silnih, vplivnih in neverjetno bogatih državljanih govori Putin, ko pravi, da je ponovna razdelitev lastnine nemogoča in da je najbolje ohraniti sedanje stanje.” Putin se mafijcem boji stopiti na prste, saj je “v igri denar, o kakršnem se večini nas niti ne sanja.” Politkovska je rusko gospodarstvo označila za “kavbojski kapitalizem mafijskih združb, ki so v šahu držale varuhe zakona, skorumpirano birokracijo in skorumpirano sodstvo.” Z umetno povzročeno zadolženostjo in  umetno povzročenimi bankroti so onesposobili prave lastnike podjetij in delničarje, jih oropali za več milijonov dolarjev, jim odvzeli pravico do premoženja in povračila za njihove investicije. Vse v sodelovanju z oblastmi, vojsko in sodstvom. Putin, ki je “svojo oblast zasnoval izključno na oligarhih, na milijarderjih, ki so lastniki ruskih nahajališč nafte in plina”, pa je za vse, kar je v Rusiji narobe, okrivil terorizem. To me res močno spominja na etiopskega premierja Abyija Ahmeda, ki je Tigrajce in njihovo Tigrajsko ljudsko osvobodilno fronto (TPLF) označil za teroriste, da bi upravičil napad na Tigraj, etiopsko severno regijo. Seveda, civilisti, otroci, ženske, starci so res teroristi in ogrožajo njegovo oblast v Adis Abebi. Nekoga je pač treba okriviti, mar ne? Nekdo mora biti kriv za vse težave v državi.

Razmere v vojski so nemogoče. Prav tako ravnanje oficirjev z vojaki, piše Politkovska. “Nenavadno je, da so nekatere navade iz preteklosti še vedno žive, kljub temu da je od padca Komunistične partije minilo že mnogo let. Prva med njimi je patološka nespoštljivost do ljudi, še zlasti do tistih, ki predano in nesebično delajo, ki jim je res veliko do idealov, ki jim služijo. Vlada se ni nikoli naučila zahvaliti se ljudem, ki predano služijo domovini. Garate? Dobro, kar naprej, dokler vas ne bo pobralo ali dokler vam ne stremo srca. Oblasti so vsak dan nesramnejše in jemljejo voljo našim najboljšim državljanom. /…/ Nobenega dvoma ni, da je bil komunizem poguben za Rusijo, toda danes je še slabše.”

Preseneča tudi, kako malo spoštovanja kažejo novopečeni bogataši do naravne in kulturne dediščine. Sredi več stoletij starega parka Berg, na robu vasi Pervomajsko v okrožju Narofomin v Moskovski pokrajini, so dali sezidati  stanovanjsko naselje. V zaščitenem parku so rasle redke drevesne vrste, kot gladki bor, sibirska bela jelka, macesen, beli topol, ameriški klek, thuja occidentalis – ta je bila celo edini primerek v Moskovski pokrajini.  Gradbeniki so posekali vse, kar jim je stalo na poti. “Tukajšnji gozd je zaščiten kot spomenik najvišjega razreda, kar pomeni, da je vsak poseg nezakonit.” Za vsak poseg je potrebna odobritev Državnega okoljskega inšpektorata. “Toda, kot smo videli, danes v Rusiji vladajo oligarhi. Vse veje oblasti razumejo samo jezik šuštečih bankovcev. /…/ Posekali so skoraj vsa edinstvena drevesa.” Čeprav so vaščani organizirali posebno ekološko skupino in protestirali. Gradbišče je pač bilo “v interesu nekaterih zelo vplivnih ljudi v Moskvi: ti naj bi tu živeli. /…/ Uspelo jim je pridobiti lastništvo nad posestvom Berg, ki naj bi bilo po zakonu last države. To je popolnoma nezakonito. /…/ Parka Berg ni več. Po vsej državi se nadaljuje sekanje najlepših gozdov, da bi zadostili interesom oligarhov in njihovih podjetij.”

“V naši domovini ni nobene spodobne pravne tradicije.” Interesi države so pomembnejši od osebnih interesov. “Takšna je naša nova ruska ideologija, Putinova ideologija. In ne moremo zanikati, da je bila najprej preizkušena v Čečeniji. Točno takrat, ko se je Putin ob spremljavi trušča bomb na začetku druge čečenske vojne zavihtel na kremeljski prestol, je ruska družba prvič naredila tragično in v nebo vpijočo nemoralno napako zaradi svojega tradicionalnega odpora do treznega razmisleka. Naša družba se ni zmenila za to, kar se je res dogajalo v Čečeniji, za dejstvo, da bombe ne padajo po terorističnih oporiščih, temveč po mestih in vaseh, in da zaradi njih umira na stotine nedolžnih ljudi. /…/ Ruska družba je skoraj tri leta molčala kot grob. Velika večina se je strinjala s tovrstnim početjem v Čečeniji in se ni zmenila za svarila, da se jim bo to maščevalo, saj bo vlada, ki si lahko kaj takega privošči v eni državi, to počela tudi drugje.” So se zdaj z napadom na Ukrajino uresničile mračne napovedi umorjene novinarke? Ah, pa saj ne gre za napad, samo za “specialno operacijo”. Podobno je svoj napad na tigrajsko regijo utemeljil etiopski premier Abij Ahmed. Saj gre samo za “law and order enforcement”. In vendar  vojna v Tigraju divja že od novembra 2020. Kot Putin, je tudi on gradil svoj imidž v tujini in svetovno javnost zavajal z lažmi. “Pred kratkim je predsednikov kabinet ustanovil oddelek za ustvarjanje ‘prave’ podobe države in predsednika v tujini. Njegova naloga je zmanjšati pretok negativnih informacij, da bi Rusija pridobila ugled v tujini. Seveda bi bilo bolje, če bi vlada ustanovila še en poseben oddelek za izboljšanje javne podobe države in predsednika med lastnimi državljani.”

In ker se bliža Velika noč, preberimo, kaj je Politkovska napisala o njegovi ponovni izvolitvi leta 2004. “Za veliko noč so namesto Kristusa ljudstvu ‘razodeli’ Putina. Zgodilo se je med mašo v cerkvi Kristusa Odrešenika, moskovski katedrali /…/. Bilo je skoraj mesec dni po drugih volitvah. Na začetku jutranje slovesne maše sta kot na vojaški paradi ob Putinu družno stala premier Fradkov in Dmitrij Medvedev, nova kremeljska siva eminenca, vodja predsednikovega kabineta /…/. Ti trije možaki so se nerodno, klovnovsko pokrižali. /…/ Začetek slovesne jutranje maše je bil še bolj komičen kot rokovanje s patriarhom. Oba državna televizijska kanala sta v živo prenašala procesijo okrog katedrale pred mašo. Televizijski komentator, ki je bil vernik in teološko razgledan, je gledalcem pojasnil, da je po pravoslavni tradiciji treba vrata cerkve pred polnočjo zapreti, ker predstavljajo vhod v votlino, v katero so pokopali Kristusovo telo. Po polnoči pravoslavni verniki v procesiji čakajo odprtje cerkvenih vrat. Patriarh na čelu procesije se postavi na stopnice in prvi vstopi v prazno svetišče, kjer je Kristus vstal od mrtvih. Ko je patriarh pred vrati svetišča po polnoči izrekel prvo molitev, so se vrata odprla in razkrila – Putina, našega skromnega predsednika /…/. Nisi vedel, ali bi se smejal ali jokal. Prava pravcata komedija na sveto noč. Kaj na tem človeku je ljudem sploh lahko všeč? Oskruni vse, česar se dotakne.”

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme