Publikacija ob 180-letnici rojstva goriškega slavčka
Gregorčičeva spominska in sprehajalna pot od Renč do Gradišča nad Prvačino je tudi letos privabila lepo število udeležencev. Jubilejni petnajsti pohod je bil še posebej slovesen, saj smo z njim obeležili 180-letnico rojstva “prvega velikega pesnika, ki ga je rodila Goriška”. Društvo KUL-TU-RA Renče in KS Gradišče kot organizatorji pohoda in spremljevalnega kulturnega programa so si omislili dogodek v večernem času, da bi z lučkami simbolno osvetlili pot in tako tudi vidno obeležili naklonjenost priljubljenemu pesniku. Osrednji govornik na prireditvi Marij Čuk, pisatelj, pesnik in dramatik, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev, je z izbranimi besedami načel številna žgoča vprašanja današnjega časa in jih umetelno prepletel z izvirnim, večplastnim Gregorčičem. (Odlomke iz njegovega govora navajamo med narekovaji kurzivno.)
“Gregorčič je postal glasnik naroda, ker se je spel z njegovo dušo in njegovimi pričakovanji. Postavil je zid pred hladnimi vetrovi sovraštva. Njegovo sporočilo je bilo: mi nikogar ne ogrožamo in zahtevamo, da nas nihče ne ogroža. Pustite ljudem, jeziku, zemlji dostojanstvo. Tako nekako je zapisal tudi Prešeren v poeziji, ki je danes slovenska himna.”
Ob poti stojijo obnovljene informacijske table, ki v strnjeni obliki pomagajo obiskovalcu razbrati pomen in razloge, ki so spodbudili nastanek te poti, na Rabatovcu, gričku med renškim zaselkom Arčoni in Gradiščem, pa raste oljka, ki so jo pred petnajstimi leti posadili v Gregorčičev spomin. Občina Renče – Vogrsko je letos namenila sredstva za nove klopi in obnovo objektov ob poti, kamor so domače slikarke izrisale oz. likovno predstavile tenkočutno izbrane znane Gregorčičeve verze. Na poti so se pohodniki z zanimanjem ustavili tudi na vrtu Mira Kerševana, domačina z Gradišča, in si ogledali Gregorčičev kip. Lastnik je prisotne seznanil z razlogi za postavitev kipa, njegova vnukinja pa je doživeto recitirala pesem Nazaj v planinski raj. Presenečeni obiskovalci so kmalu nato občudovali lep, izjemno impresiven pogled na kulturni dom. Slikovit pesnikov “hrib” je z baklami osvetljen v čisto posebno luč postavil doprsna kipa pesnika Gregorčiča in slikarja Tominca, kar je celotnemu ambientu in pričakovanju dajalo poseben čar.
“Gregorčič je močno izpostavil tudi notranje viharje na osebni intimni ravni. Razklan je bil zaradi svoje ljubezni, v dvomih zaradi svojega svobodoljubnega pojmovanja vere, a tudi klen, da ostane dosleden v svojih izbirah, da se kljub trpljenju srca in duše odloči tako, kot se je odločil. V dobro soljudi in naroda. To je velik nauk, velika dediščina, ki nam jo je Simon Gregorčič zapustil.”
Slovesnost v kulturni dvorani je odprl nastop Moškega pevskega zbora Provox, ki je pod taktirko novega dirigenta Uroša Ceja izbral nekaj uglasbenih Gregorčičevih pesmi in tako ustvaril primerno vzdušje. Sledili so nagovori Tanje Gregorič, predsednice KS Gradišče, župana MO Nova Gorica Sama Turela, predsednika Sveta KS Renče Alana Čoha in predsednice društva KUL-TU-RA Renče Vesne Pahor. Vsi so naglasili pomen Gregorčičeve misli in željo, da bi pesnikova dediščina ne šla v pozabo. Zbor OŠ Lucijana Bratkoviča Renče je ob spremljavi harmonike predstavil nekaj veselih pesmi, ki so povzele duh srečanja – ljudje naj stopijo skupaj in se veselijo življenja. Luka Šinigoj, učitelj glasbenega pouka je znal izvabiti iz nastopajočih ubrane zvoke, na koncu pa so znanim vižam pritegnili še mnogi v dvorani.
“Njegova poezija ni poezija za šolske klopi in oceno, njegova poezija je pot v in skozi življenje. Gregorčičeva poezija nam pomaga najti izhod iz labirintov brezizhodnosti. In to je največ, kar lahko pesnik da. Da nam samospraševanje, poglablja dvome in nudi pot rešitve na osebni in družbeni ravni. Pesnik je nenehni opomin in na nas je, da mu prisluhnemo, sicer izgubimo priložnosti.”
Obiskovalci so se zelo razveselili knjižice-zbornika Odpri srce, odpri roke, ki sta jo predstavili pobudnica, pisateljica Dragana Marošević in domača odlična poznavalka Gregorčiča Melanija Kerševan. V sproščenem pogovoru sta predstavili publikacijo, ki je plod sodelovanja med učenci OŠ Dornberk in kulturniško skupino stanovalcev Doma upokojencev Gradišče nad Prvačino, sredstva zanjo pa je prispevala MO Nova Gorica. Nastala je lična knjižica prvih pesniških iskanj učencev ter spominov in razmišljanj stanovalcev doma upokojencev na Gradišču. Uvodni nagovor v knjižici sta oblikovala pesnik Radivoj Pahor in pisatelj Marij Čuk, podpredsednik Društva slovenskih pisateljev. Prvi je povzel razloge in pomen nastanka Gregorčičeve poti, Marij Čuk pa je aktualiziral pesnikovo zapuščino. Da bi prisotni začutili globino zbranega gradiva, sta se z avtorskimi prispevki predstavili učenki Hana in Maša, nekaj odlomkov stanovalcev doma pa so prebrali učenci Živa, Špela in Luka.
“Preveč je na svetu sovraštva, preveč ločnic, preveč revščine, lakote, trpljenja. Zakaj ne bi prisluhnili dobremu in lepemu, namesto da poslušamo bobnenje topov in poke granat? Zakaj ne bi prisluhnili sobivanju namesto geslom: kdor ni z nami je proti nam? Zakaj se ne bi odločili za mir? Prisluhnimo poeziji. Čeprav le za hip. A že ta hip bo dovolj, da uberemo svetlejšo perspektivo …”
Ob zaključku prireditve, ki jo je skrbno in domišljeno vodila Ema Marošević, smo prisluhnili skoraj ponarodeli Gregorčičevi pesmi Veseli pastir, v kateri so združili svoje glasove učenci OŠ Renče in Provoxa ter z njo navdušili občinstvo. Sledile so zahvale nastopajočim in priložnostna darila. Po slovesnosti so mnogi obiskovalci posegli po predstavljeni publikaciji ter knjigi Marija Čuka Fojba. Ob bogato obloženi mizi, ki nam jo vedno znova pripravijo gradiške žene, smo se zadržali v sproščenem kramljanju. Pester sobotni program kar kliče po nadaljnjem sodelovanju obeh skupnosti in vabi nove pohodnike, naj se nam pridružijo v snovanju nečesa lepega in dobrega.
