Psihološki besednjak (17)

Piše: Veronika Lokar

MLADOSTNIŠKI IZZIV   

Mladostništvo je prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo, ki se začne s telesnimi pubertetnimi spremembami in se uradno konča z 18. letom. Anagrafska starost pa ne sovpada s kognitivno, psihološko in čustveno odraslostjo. Proces adolescence se namreč v času odvija na zelo oseben način, ki je povezan z zgodbo vsakega posameznika.

V tem razvojnem obdobju se dogaja res veliko kompleksnih sprememb, ki jih ne smemo omalovaževati, ampak poskušati razumeti in vrednotiti, če želimo mladim stati ob strani in jim nuditi primerno podporo.

Kot poglavitno nalogo mora mladostnik, ki ni več otrok niti še odrasel, integrirati nove sodobne izkušnje (čustvene, kognitivne in senzorialne) s preteklimi. To počenja znotraj novih doživljajskih izkušenj na fizičnem in biološkem področju ter predvsem na psihični in relacijski ravni.

Odnos s starši je manj idealiziran kot v otroštvu (starša sta sedaj pomanjkljiva in nepopolna) in postaja bolj konflikten v težnji po gradnji nove osebnosti oz. identitete, ki je drugačna in bolj originalna kot tista iz otroštva. Ob vseh številnih spremembah, ki jih doživlja, skuša dekle ali fant obdržati v sebi občutek kontinuitete: “Nisem več, kot sem bil, ampak sem vseeno še vedno JAZ.” Pri tem pa mora računati na zadovoljivo samopodobo in na dovolj dober odnos s starši in vrstniki.

Mladostnik se mora med drugim preizkušati v avtonomiji, čeprav potrebuje še vedno pomoč od zunaj, tako da prehaja od popolne odvisnosti do relativne odvisnosti.

Izraža se tudi močna potreba po zasebnosti (zaprta vrata, drugim nedostopen pametni telefon), da zavaruje zametke svoje nove osebnosti in s tem v zvezi vso radovednost in vprašanja, ki si jih postavlja: “Kdo sem? Kako delujem? Kako me vidijo drugi?”

V tem obdobju je značilna težnja po izražanju notranjih psiholoških vsebin z dejanjem ali obnašanjem (nagnjenje k actingu), ki seveda pripelje fanta ali dekle mnogokrat do impulzivne in nepremišljene reakcije z vsemi mogočimi in velikokrat neprijetnimi posledicami.

S tem je tudi nekako povezan njegov pojem časa: lahko ga zaznava kot nepremičnega ali kot da se širi (z občutkom, da se nič ne dogaja) ali pa kot nujnost (ko mora nekaj impulzivno storiti, kot da se vse zaigra v enem samem trenutku). To predstavlja nevarnost za krhkejše osebnosti, ki ne znajo presoditi stvarnosti in ne prenesejo frustracije ter neuspeha.

Tako nagnjenje si delno lahko razlagamo z nezrelostjo možganskega in nevronskega sistema: tako kot v prvih treh letih življenja se tudi sedaj možgani močno razvijajo (izgubijo se stare nevralne povezave in na podlagi novih življenjskih izkušenj nastajajo nove). Zato je to obdobje imenovano tudi obdobje drugega rojstva.

Kot je razvidno, srečuje mladostnik pri odraščanju veliko izredno zahtevnih in napornih nalog. V določenih primerih je lahko ta proces zelo turbulenten ali pa pretirano umirjen – dva ekstrema, ki otežujeta pozitivno razrešitev. Takrat se normalna mladostniška stiska sprevrže v nazadovanje in prevlada vtis, da je prišlo do blokade; posameznik ne doživlja odraščanja in izkušnje z drugimi kot nekaj spodbudnega, ampak, obratno, kot nevarnost ali grožnjo in se zato postavi v obrambo z osamitvijo ali poškodovanjem sebe ali tako, da napada druge.

Pomembno je torej, da mu pri odraščanju ne zmanjka prave podpore, primernega zrcaljenja in sočutja, ne samo s strani družinskega širšega kroga, ampak tudi in predvsem od vrstnikov ter prijateljev. Slednji ponujajo učinkovito povratno informacijo (feedback) njegovi podobi in vrednosti ter predstavljajo tudi živo socialno telo, s katerim si mladostnik izmenjuje občutke in želje ter si lajša utesnjenost glede aktualnejše različice sebe.

Upati je, da bo po tem težavnem, a sicer izredno ustvarjalnem procesu buba – mladostnik končno le zadobil svojstveno osebnost in se s tem prelevil v očarljivega odraslega metulja.

Veronika Lokar,

psihologinja in psihoterapevtka

verlokar@gmail.com

Preberi tudi

Psihološki besednjak (18)

Psihološki besednjak

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Najbolj brano

Prireditve

Vreme