Psihološki besednjak (13)

Piše: Veronika Lokar

DOJEMANJE

Vsak otrok se rodi z željo po odkrivanju in spoznavanju, s tako imenovanim epistemofilskim nagonom.

Na začetku življenja je radovednost novorojenčka usmerjena v mamo, nato pa se njegova pozornost odpre navzven, v okolje, ki ga obdaja. Mati ali drugi primarni skrbnik predstavlja zanj umski aparat, nekakšen razpoložljivi kontejner, ki sprejema njegove burne, nejasne občutke in mu jih povrne v dostopnejši obliki. Če je mati sposobna sprejemati otrokovo slo po spoznanju in tudi stisko, povezano s tem, se malček lahko uči iz izkušenj, ki jih ima o sebi, in s tem gradi lastni miselni aparat. Pri tej izmenjavi, ki je usklajena z otrokovimi potrebami, posreduje mati otroku obenem svoje upanje in zaupanje.

Dojemanje predstavlja otroku primarni nagon; spodbuja njegovo psihično življenje in je odvisno od kakovosti čustvenega razvoja. Raziskovalci, ki se ukvarjajo z nevroznanostjo in psihoanalizo, razlagajo, da emotivno-relacijske izkušnje, ki jih otrok doživi v prvih letih življenja, vplivajo na razvoj nevrofizioloških struktur in centralnega živčnega sistema. Potemtakem ne gre domnevati, da je sposobnost dojemanja vezana samo na genetsko danost in kognitivni potencial.

Vsak spoznavni proces je torej povezan z afekti. To kar čutimo in kar doživljamo s čustvi, spreminjamo v predstave in misli. Vsak izmed nas lahko vedno znova opaža, kako se v določenih življenjskih obdobjih njegova sposobnost usvajanja znanja krči ali širi: v stresnih trenutkih se težko zberemo in si zapomnimo stvari, ko pa smo umirjeni in dobro razpoloženi, lažje sprejemamo vse, kar prihaja iz zunanjosti.

Učenje vzbuja po eni strani veselje in zadoščenje, po drugi pa zahteva toleranco negotovosti in narcističnih ran: pri učenju se namreč pojavijo tudi občutki tesnobe in nemoči, ti pa se bijejo z vsemogočnostjo, ki odklanja vsakršno odvisnost od drugega.

Ko se učimo, se srečujemo z novim in tujim. Če se otrok tujega nezavedno preveč boji in se zato počuti negotovega in ogroženega, se skuša taki frustraciji izogniti, tako da se upira miselnim procesom; s tem pa tvega, da zamrzne svoje umske sposobnosti.

Iz strokovne literature povzemam primer otroka z diagnosticirano disleksijo, ki ni zmogel pisati velikih črk ali jih je spregledal pri branju; posledica tega sta bila zelo neurejena pisava in nesmiselno branje. Pri tem je padlo v oko, da so bili v njegovih risbah vsi družinski člani enako visoki. Terapevtu, ki mu je redno sledil, je postalo jasno, da je bila za otroka medgeneracijska razlika vir velikega konflikta in tesnobe, zato ni mogel sprejeti, da se velike črke razlikujejo od malih in mu jih posledično ni uspelo upodobiti.

Učenje iz izkušnje predvideva tudi sprejemanje neuspehov, to je, da ne odklanjamo bolečih aspektov, ki so s tem povezani. Zato so v procesu učenja napake pomembne: če jih je otrok oz. mladostnik zmožen obravnavati s pomočjo starša ali učitelja, se bo proces učenja utrdil in ponotranjil, s tem pa bo prišlo do pravega usvajanja znanja in ne samo do površinskega imitativnega procesa.

Duševno stanje pogojuje kakovost učenja, sedanja ali pretekla doživetja, prijetna ali neprijetna, sproščena ali konfliktna, spreminjajo sposobnost dojemanja znanja.

Rada bi še poudarila, kako je v procesu učenja pomembna prisotnost drugega, in to še posebno v razvojnem obdobju, ko je oseba bolj podvržena čustvenemu nihanju. Kako naj vendar otrok odkriva, poglablja in raziskuje, če nima ob sebi stabilnega odraslega, ki se z njim veseli dosežkov in se zamisli ob neuspehu in napakah? Kako naj dijak napiše dober referat ter pravilno uporablja slovarje in spletne povezave, če nima nekoga, ki mu pri tem izkaže zanimanje ali ga spremlja z občutkom zaupanja?

Velikokrat je dovolj malo pozornosti, kratek pogovor na štiri oči, ponujena pomoč, zato da se otrok oz. mladostnik ponovno umiri ter začuti motiviranost pri študiju.

Veronika Lokar,

psihologinja in psihoterapevtka

verlokar@gmail.com

Preberi tudi

Psihološki besednjak (19)

Psihološki besednjak

Psihološki besednjak (18)

Psihološki besednjak

Prelistaj tiskano izdajo tednika Novi glas.

Oglej si zbirko tiskanih izdaj našega tednika.

Tiskane izdaje

Prireditve

Vreme