Prvi posrečeno in uspešno izveden Praznik prijateljstva
Kljub mrzlemu, neprijaznemu vremenu je v soboto, 23. februarja 2013, občinstvo napolnilo prostorno Vinsko klet Goriška Brda na Dobrovem. V njej je prvič izzvenel Praznik prijateljstva, v sklopu čezmejnega projekta Kultura brez meja, ki sta si ga v glavnem zamislila števerjanska županja Franca Padovan in župan Občine Brda Franc Mužič (logotip za kulturo, ki se začenja s k in c, je ustvarila Tiziana Culot) ob soudeležbi občin Dolenje, Gorica in Krmin, da bi se stiki med tu živečimi ljudmi še bolj okrepili in da bi presegli še obstoječe meje v glavah nekaterih, ki trdoživo vztrajajo pri zakoreninjenih predsodkih. Čezmejni kulturni načrt naj bi vzpodbudil in ovrednotil ustvarjalnost tu živečih kulturnih navdušencev. Prvo izvedbo programa Praznika prijateljstva, ki je bil pod naslovom Večer ljudske poezije in glasbe, ki povezujeta srca preko meja poklon pesnikoma Ludviku Zorzutu in Pietru Zoruttiju, so organizatorji zaupali zanesljivi, z vedno novimi idejami obdarjeni mladi kulturni ustvarjalki iz Števerjana, Jasmin Kovic, ki je že večkrat dokazala, da ji je ustvarjanje kulturnih dogodkov z gledališkim nadihom zelo pri srcu. Tudi tokrat se je zelo potrudila in v bliskovito kratkem času ustvarila prijeten večer, ki je poslušalcem prisrčno približal oba briška pesnika. Besedilo je prosto povzela po raziskavah Marjana Breclja, Branka Maušiča, Petre Korsič in Nuše Kristančič Hren. Pesnika Zorutti in Zorzut imata kar nekaj skupnega. Oba sta neizmerno ljubila domača Brda, čeprav sta jih zgodaj zapustila. V pesmih sta najraje opevala slikovit domači kraj in njegove značilnosti. Zorzut je bil “odprt človek, sijoč in srčna osebnost”. Oba sta rada pisala o pomladi in oba sta se v verzih obrnila v nebo, da bi Bog ljubljeno zemljo in kmeta obvaroval hudega. V svoji znani pesmi Ptička briegarca Zorzut prosi ptičko, naj pripelje spet domov briške kmete, ki jih je vojna iztrgala iz domačega kraja, da bi spet obdelovali briške vinograde. Zorzut je pisal v medanskem narečju, Zorutti v furlanščini. To, da sta si bila podobna, sta nakazovali tudi njuni mesti na prizorišču. S kot vselej izvirno zamislijo scenskega prizorišča, ki se je tokrat raztezalo v polkrogu in med publiko – tu sta namreč drug nasproti drugemu sedela igralca Damijan Marinič, ki je poosebil Ludvika Zorzuta (1892-1977), doma iz Medane, in Robert Juretič, nekoč član Odra90, ki se je tudi pod spretno roko kostumistke in maskerke Snežice Černic prepričljivo prelevil v Pietra Zoruttija (1792-1867), doma iz kraja Lonzano del Collio, je Kovičeva “odrski prostor” v ozadju zamejila z dolgimi belimi listi papirja. Na te so člani na prireditvi udeleženih društev ročno napisali verze enega in drugega pesnika, ki so tudi na belih listih na tleh spremljali občinstvo od vhodnih vrat do “odra“. Tudi to je bila izvirna, še nevidena zamisel Jasmin Kovic, ki ne neha presenečati s svojim režijskim in scenografskim talentom. Besede napovedovalcev, hkrati povezovalcev in igralcev, Nikolaja Pintarja in Andreje Benedetič, in izvajanje pihalnega orkestra Brda z dirigentom Boštjanom Vendraminom, so se homogeno prelivali s petjem zborov, ki so bili hkrati prisotni na odru in so po tiho odhajali ali prihajali na prizorišče kar med izvajanjem. Le godba na pihala je statično vztrajala na dnu “odra”, pa tudi oba pesnika sta vseskozi sedela pri svojih mizah. Petrolejka pri Zoruttiju in električna luč pri Zorzutu sta pomagali uokvirjati stoletji, v katerih sta ustvarjala. Skladno se je vse prelivalo drugo v drugo, njihova poezija in petje zborov MePZ F. B. Sedej z Števerjana pod vodstvom Aleksandre Pertot (Briška pesem L. Zorzuta), MePZ M. Špacapan iz Podgore – tokrat izjemoma pod vodstvom Sabine Antoni – (La gnot d’avril P. Zorutti), Vokalne skupine Vinika pod vodstvom Franke Žgavec (Mati jagoda; Čriešnje rdače, L. Zorzut), MoPZ Štmaver z zborovodkinjo Nadjo Kovic (Na Vipavskem), MoPZ Ludvik Zorzut iz Medane pod vodstvom Radovana Kokošarja (Maj v Brdih; V Trenti, v Trenti, L. Zorzut). Godba na pihala Brda je pod vodstvom dirigenta Boštjana Vendramina za slovesen uvod zaigrala slovensko in italijansko himno. Po nastopu Godalnega orkestra gojencev glasbenih šol Pro musica Dobrovo, SCGV Emil Komel s podružnice na Plešivem in z učenci iz Gorice, ki živijo na celotnem briškem območju, Associazione musicale e culturale di Cormons, pod vodstvom Elene Bensa in tudi ob spremljavi orkestra Brda, so za konec premišljeno pripravljenega sporeda, ki se je tekoče zlival v celoto, vsi zbori pod taktirko Boštjana Vendramina vzneseno zapeli Odo radosti L. van Beethovna, v potrditev, da smo vsi pod skupno “streho” Evrope.
Pred prireditvijo je bilo odprtje razstave, na kateri so svoja dela prikazali člani Društva briških likovnih ustvarjalcev Šmartno, Dablo, in Fotokluba Skupina 75. Dablo deluje osmo leto in združuje slikarsko navdihnjene ljudi različnih poklicev s skupno željo po ustvarjanju. Šteje 30 članov. Vsako leto prireja več ekstemporov. Temelje je slikarjem dal prof. Franc Golob, zdaj pa je z njimi akademski slikar Bojan Bensa, ki je tudi spregovoril nekaj besed o razstavljenih delih, večkrat vezanih na briško pokrajino. Korenine Fotokluba Skupina 75 segajo v l. 1973, ko je mojster fotografije Milenko Pegan vodil tečaj fotografije v Sovodnjah. Klub je v teh letih uspešno deloval in še deluje ter prireja vsakoletne klubske razstave in mednarodno fotografsko razstavo Fotosrečanje.
Na večeru so bili poleg gostov – med njimi je bil Walter Bandelj, predsednik SSO za Goriško – prisotni župani Franka Padovan (občina Števerjana), Franc Mužič (občina Brda), Luciano Patat (občina Krmin) svetnik občine Dolenje Massimiliano Contin in podžupan občine Gorica Roberto Sartori. Vsak izmed njih je imel kratek nagovor. Vsi so podčrtali pomembnost te skupne prireditve za nadgrajevanje sodelovanja in gojenje sožitja ob nekdanji meji. Novi stiki so dobrodošli, bodisi v kulturi kot na gospodarskem področju, pomembni so tudi za vsesplošno rast krajev ob meji. Nova srečanja med različnimi narodi ustvarjajo bogastvo in rast, je npr. dejal Patat. Župan Mužič je podčrtal izvajanje obeh himen in prepletanje treh jezikov italijanščine, slovenščine in furlanščine, ki so prisotni na tem območju, pa tudi sožitje, ki mora vladati v teh obmejnih briških krajih. Za vse to je treba ustvarjati pogoje. Franka Padovan je pomenljivo dejala med drugim: “dajmo vztrajati: z roko v roki bomo zmogli marsikaj, da bomo tudi v prihodnje uspešni”, in izrazila zadovoljstvo zaradi velikega števila udeležencev, kar pomeni, da je skrb za slovensko besedo in kulturo še živa. Zahvalila se je vsem županom, ki so sodelovali pri tem projektu, z upanjem, da bo ta prireditev postala stalnica. Prisrčno zahvalo je namenila izvajalcem in režiserki Jasmin Kovic.
Sponsorji s toplino ogrnjene prireditve, ki se je ob koncu prelila v prijateljsko druženje ob prigrizku in žlahtni briški kapljici, so bili Čedajska banka, Vinska klet Goriška Brda, Združenje proizvajalcev rebule Oslavje, Briške žene in dekleta, Terre di Beba, Vinoteka Števerjanski griči, Goriška vinska cesta z domačimi okusi, Strada del vino sapori di Gorizia, Cvetličarna Brjač in Prunk MP.
Iva Koršič